logo-mini

ALTERNATIVNI SVETOVI

15.11. – 6.12. 2013

Projekt Alternativni svetovi se odvija v času obeleževanja desete obletnice delovanja Photona, vodilne domače in regionalne organizacije za raziskovanje, produciranje in predstavljanje raznolikih praks sodobne fotografije in videa. Skupinska razstava predstavlja najnovejšo produkcijo mladih in (še) neuveljavljenih avtorjev v polju avtorske fotografije.

 

Avtorji razstave so bili izbrani na podlagi javnega natečaja z nazivom Mlada sodobna fotografija, namenjenega ustvarjalcem do 35. leta starosti, ki se bo v prihodnjih letih odvijal kontinuirano na letni ravni. Izbranih je bilo deset fotografov in umetnikov, ki so s svojo ustvarjalno prodornostjo in lucidnostjo prepričali žirijo v sestavi dr. Petja Grafenauer, Filip Vančo in Dejan Sluga. Najuspešnejši izmed izbranih mladih avtorjev prejme nagrado v obliki mesečne rezidence v Bratislavi, ki jo podeljuje organizacija Photoport.

 

Skupinska razstava Alternativni svetovi na različnih ravneh povzema aktualno tematiko odnosa posameznika do okolja, v katerem le-ta živi in deluje. Mladi avtorji tako na sebi lastne izrazne načine predstavljajo svojo vizijo paralelnih in alternativnih svetov, načinov življenja in svetovnih nazorov, ki pogosto stojijo v opoziciji do dominantnih političnih diskurzov, kulturnih vzorcev in družbenih konvencij. Četudi predstavljeni avtorski projekti nakazujejo izjemno heterogene izrazne težnje, je v njih nezadržno zaznati duh sodobnega časa. V njihovih delih se odražajo odnos do preteklosti, intimni pogledi na kolektivno stvarnost vsakdanjika ali formalistična vprašanja iz zgodovine umetnosti in fotografije.

Mlade generacije ustvarjalcev so soočene z imperativom prilagodljivosti, vzdržljivosti in fleksibilnosti, neizbežnih za preživetje in aktivno delovanje v svetu kreativnih izraznih praks. Primorani so delovati v okolju, ki je zaznamovano z nesigurnostjo in nestabilnostjo, kar pogosto reflektirajo iz kritične distance ter na prvi pogled neprizadeto, četudi se v veliki meri zavedajo svoje depriviligiranosti v odnosu do predhodnih generacij.

___________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Postavljanje kriterijev vrednotenja umetniških del je težavna reč. V fluidnem svetu menjajočih se kontekstov in dominant, pri kriterijih poleg vizualno prepričljive združitve snovi, idej in forme ter odziva dela na kontekstualni okvir njegovega obstoja, gotovo merim tudi s kriteriji, ki temeljijo na osebnih vrednotah, v katere verjamem. Žirijo je v celoti je prepričalo več avtorjev, pri čemer so moje odločitve temeljile na razmišljanju o avtorjevem poznavanju medija, njegovih ali njenih estetskih odločitvah, odzivu na razpisano temo, smiselnosti izbora posamezne vključene fotografije v cikel, refleksije o procesu in izvedbi ter občutku, da sem prejela vizualno informacijo, ki je bila več kot zgolj to na nivoju čutnega in na nivoju ideje, ki jo je čutno nosilo. Žirijo je v celoti prepričalo več avtorjev, med njimi pa je izstopala Biba Košmrl s premišljenim izborom poslanega materiala, ki tvori nenavaden odgovor na razpisano temo. Ob ogledu materiala lahko z veseljem opozorim na humor, poetiko in estetiko, aktualne odzive na sodobnost, pa tudi ohranjanje tradicije medija, ki se kaže v delih, ki so razstavljena v Photonu.

Petja Grafenauer, članica žirije
AVTORIJI IN NJIHOVA DELA

BORIS BEJA (1986) je zaključil Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in nato še smer Grafika, tekstilstvo in modno oblikovanje na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 2013 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani z naslovom Smrt, produkt in subjekt. Živi in dela v Ljubljani.

Korak pred publiko, 2013

Med študijem je avtor delal kot novinar pri spletni reviji Planet Siol in redno objavljal prispevke o razstavah sodobne umetnosti. Zaradi natrpanega urnika je na razstave običajno prihajal pred uradno otvoritvijo, zato se je srečeval z umetniškimi deli izven njihovega konteksta in brez podpornih informacij. Praznino in odsotnost umetniških del na fotografijah spremlja članek o dotični razstavi. Umetnika zanima verbalni prenos podobe v tekst, spletna minljivost in dojemanje umetnosti skozi digitalni vmesnik. Serija fotografij priča o zakulisju in pripravah na umetniške dogodke.

TATJANA CANKAR (1991) je zaključila Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Šolanje je nadaljevala na višješolskem oddelku fotografije na VIVISS v Sežani in kasneje VIST v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani.

Brez naslova, 2013

Podoba je videna, ampak zaradi same navade gledanja pogosto spregledana. Podoba ima sposobnost, da prikaže fizično in psihološko realnost ter da pokaže načine, po katerih posameznik sprejema načela bivanja. Prikazovanje podobe je pogojeno s posameznikovim družbenim delovanjem in vedenjem.

DAVORIN CIGLAR MILOSAVLJEVIĆ (1982) je diplomiral iz fotografije na Akademiji umetnosti v Beogradu. Živi in dela na Ptuju.

I Didn't Press the Button But They Did the Rest, 2013

Živimo v digitalni dobi, ko vsak od nas poseduje vsaj eno napravo, ki omogoča fotografiranje. To še nikoli ni bilo tako enostavno. Digitalna tehnologija omogoča presenetljivo dobre fotografije zgolj z uporabo mobilnega telefona. Te fotografije je moč manipulirati z uporabo filtrov, med katerimi so mnogi namenjeni preoblikovanju digitalnih fotografij na način, da bi bile videti kot posnetki starih amaterskih kamer kot sta Polaroid ali Kodak Brownie. Pričujoči projekt se osredotoča na Instagram filtre, ki so uporabljeni na popolnoma beli sliki (ustvarjeni v Photoshopu). Ta predstavlja praznino neosvetljenega fotografskega papirja, ki mu manjka izhodiščnih vizualnih informacij.

SARA KIRŠIĆ (1989) deluje na različnih podoročjih: fotografije, scenografije, videa in grafičnega oblikovanja. Zaključuje zadnji letnik študija fotografije na akademiji VIST v Ljubljani. Sodelovala je pri različnih performansih, gledaliških predstavah in skupinskih razstavah. Živi in dela v Ljubljani in Pazinu.

It – is – an, 2013

It – is – an je knjiga, ki izhaja iz razmišljanja o konceptu krajine. Raziskovanje ‘krajine kot prostora’ in ‘prostorske krajine’ postane avtonomen prostor fotografije: fotografije prostora in fotografije, ki ustvarjajo nov prostor. Knjiga, ki je ročno vezana, naslavlja skrivnostno prisotnost materialnosti in materializacijo osebnosti. Fotografije niso nikoli prikazovale resnice, niti avtorju niti gledalcu. Knjiga zato vključuje podobe, ki so odraz avtoričine osebne fascinacije, odsevov, sledi, objektov in simulacij.

BIBA KOŠMERL (1990) je zaključila Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in trenutno zaključuje študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.V letih 2012-2013 je opravila semester študijske izmenjave na šoli Designskolen Kolding na Danskem. Od septembra 2013 dela kot likovna urednica študentskega časopisa Tribuna. Živi in dela v Ljubljani.

Wash the Cat, 2013

Umetnica lovi »snepšote« banalne realnosti z namenom prikaza popolnoma naključnih, nenavadnih trenutkov (lastnega) vsakdana. Z vizualizacijo estetike kempa in kiča preizprašuje stereotipe in značilnosti sodobne družbe. Podobe niso uprizorjene, temveč predstavljajo intiuitivni zapis trenutka in dogajanja.

ANDREJ LAMUT (1991) je diplomiral iz vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Sodeloval je pri številnih mladinskih izmenjavah širom EU, razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, njegove fotografije pa so bile objavljene v časopisu Tribuna. Trenutno dela kot fotograf Centra urbane kulture Kina Šiška, plesne skupine EnKnapGroup in Društva za glasbeno umetnost Arsana. Živi in deluje v Ljubljani.

Imagery Image, 2013

Serija fotografij Imagery Image je umetnikov metaforični odgovor na številna vprašanja, ki vplivajo na njegov tukaj in zdaj; z drugimi besedami, fotografije prikazujejo njegovo dojemanje trenutnega političnega, ekonomskega in družbenega okolja. So (re)prezentacija imaginarija naše družbe in kulture. Z uporabo simbolov in človeških figur Lamut vzporeja človeka in naravo ter si prizadeva kazati na težave svoje generacije kot so beg možganov, pomanjkanje interesa za kulturo, posledice gospodarskega zloma in upor. Odnos med naravo in človeštvom je upodobljen v pokrajinah, naseljenih s človeško prisotnostjo, ki odraža razkroj slovenske in evropske družbe.

SIMON PODGORŠEK (1984) je študiral na Academia Fotorafii v Varšavi na Poljskem. Po vrnitvi v Slovenijo se je vpisal na študij fotografije na VIST, ki ga trenutno zaključuje. Od leta 2003 deluje na področju umetniške fotografije. V letih 2012-2013 je v Indiji delal na raziskovalnem projektu primerjave indijske in zahodne sodobne umetnosti. Živi in ustvarja v Kamniku.

Temni svet, 2008-2013

V svoji "beli seriji" Podgoršek raziskuje "temni svet”. Ta metaforična plast realnosti ostaja običajno neopazna oziroma nezaznana. Njegovo konceptualno izhodišče predstavlja preobrazba objektov, ki običajno nosijo negativne konotacije, v svetlejše, pozitivne strukture. Izražena metafora je neločljivo povezana s pojmom alternativnih ali vzporednih svetov v okviru sodobnih družb.

AJDA SCHMIDT (1987) je absolventka vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V času študija se je ukvarjala z različnimi oblikovalskimi projekti za SNG Dramo, Mednarodni grafični in likovni center, Poglede, Fundacijo Brumen, časopis Tribuna ter soorganizirala razstavo najboljših študentskih del “Oko za oko”. Leta 2012 je bila v ožjem izboru za Emzinovo Fotografijo leta. Živi in ustvarja v Ljubljani.

It's Been Years Since, 2013

Osrednjo točka serije It's Been Years Since predstavlja raziskovanje vprašanja, kako estetizirati osamljenost in banalnost prostorov, ki so neizogibno opredeljeni s svojim (posebnim) namenom ali funkcijo. V času izven turističnih sezon, še bolj pa v obdobju političnih spremeb in ekonomskih premikov, ko množice obiskovalcev izginejo, se ti prostori nenadoma zdijo popolnoma nesmiselni in na nepravem mestu. Delo se zavestno odreka dokumentarnosti in se osredotoča zlasti na portretiranje občutkov neustreznosti in bežne bližine, ki ju kot posledico obdobja tranzicije ustvarjajo časovne spremembe in človeška narava.

DARKO SINTIČ (1985) zaključuje zadnji letnik fotografije na VIST-u v Ljubljani. Trenutno je zaposlen kot asistent na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, obenem pa dela kot samostojni fotograf za številne revije (Mladina, Ambient, Pogledi) in kot sodelavec pri produkciji filmov (Cloud Catcher).

Še ena krajina, 2013

Fotografije iz serije Še ena krajina so nastale v radiju avtorjevega eksistenčnega in socialnega prostora. Sprašuje se o prostoru  in njegovi podobi ter ga skozi optično iskalo analizira, modelira in preoblikuje s postavljanjem prostorskega razmerja, ki so omejena zgolj s fotografsko kamero brez kakršnegakoli fizičnega posega v samo snovnost. Fotografija postane nesmisel, ki ni vreden poustvarjanja, zato se avtor sprašuje o njenem obstoju, funkciji in funkcionalnosti. Fotografija je zanj le objekt, nefunkcionalen in brez pomena, medij, od katerega se lahko distancira ter ga obravnava kot polje izražanja.

VIOLETA TEŠIĆ (1991) je diplomirala iz fotografije na oddelku vizualnih umetnosti na NOVA - akademiji umetnosti v Beogradu, kjer trenutno  opravlja tudi magistrski študij. Sodelovala na nekaj skupinskih razstavah. Živi in dela v Beogradu.

Work in Progress, 2013

Konstrukcija urbanih prostorov je v nenehnem procesu spreminjanja. Nobeno mesto ne ostane takšno, kot je bilo ob svojem nastanku. Ljudje svoj življenjski prostor vedno prilagajajo svojim potrebam. V seriji Work in Progress umetnica gradi (ne nujno obstoječo) realnost in tako išče svoje alternativno mesto. V Beogradu išče in dokumentira prostore, ki so videti kot da ne pripadajo svojemu naravnemu okolju. Fotografije prikazujejo večno spreminjanje in razvijanje urbanih struktur. To je delo v nastajanju.