logo-mini

JASNA HRIBERNIK: ALBEDO

30.10.2012 - 30.11.2012
Jasna Hribernik (Maribor, 1959), je slovenski javnosti znana tako kot filmska režiserka kot videastka. Njeno produktivnost, izjemno širino in spretnost filmske govorice v povezavi z raziskovanjem video medija, lahko občudujemo v delih, ki gledalca popeljejo v posebno atmosfero poetično plastenih video podob, ki jih ustvarja s svojimi video instalacijami. Hribernikova svoj odnos do sveta v smislu preizpraševanja o svobodi v najrazličnejših oblikah, o človeškem dostojanstvu, duhovnosti/materialnosti, združuje z raziskovanjem  različnih možnosti uporabe medija v formalnem smislu. Prostor video projekcij oblikuje na skoraj kiparski ali pa arhitekturni način, kjer se projekcijske površine lomijo, ukrivljajo in lebdijo v kompleksni video, zvočni in prostorski postavitvi tako imenovanega »videoprostora«.

Na tokratni razstavi Jasna Hribernik v dveh prostorih galerije Photon predstavlja projekt Albedo*, juxtapozicijo dveh različnih umetniških interpretacij, reakcij na procese bioekonomije in biopolitike,  ki se imaginativno in intuitivno prepletata in nadgrajujeta ter pri tem uporabljata različne vizualne izraze. »Videoprostor« z naslovom Nostalgija je delo, ki neposredno opazovanje in video beleženje realnega sveta preoblikuje v kompleksno strukturo subtilnih prizorov skozi natančno dramaturgijo sobivanja različnih video podob. Instalacija tematizira posledice terorističnega napada na razvpiti stolpnici v New Yorku 11. septembra 2001 skozi video posnetek konference – prvega virtualnega parlamenta, ko je bilo prebivalcem mesta omogočeno, da dajejo predloge, kako zapolniti prazno mesto dvojčkov. »Ground Zero« postane “predstava”, ki skozi proces navidezno demokratičnega odločanja in želje po stvaritvi krepkega, simboličnega odgovora terorizmu postane poligon merjenja moči in postaja samo še močnejši sedež svetovnega kapitala. Predloge nekaj tisočih Newyorčanov, izglasovane preko prvega virtualnega parlamenta, ki so prihodnost tega tragičnega kraja videli v izgradnji novega, prebivalcem prijaznega mestnega okrožja, v desetih letih zamenjajo ekonomske in politične rešitve brez navdiha. Celo drzno oblikovanje arhitekta Liebeskinda usodno obrusi množica dodatnih zahtev in interesov. Proces spodleti prav na “dramaturški zasnovi” obljube demokratičnega odgovora terorizmu. V videu Nostalgija, Jasna med drugim uporabi posnetke dela newyorškega kiparja Norberta Kimmela “The Twins”, zvočno podobo videa pa je oblikoval glasbenik, ki deluje pod imenom Urkuma.

Drugi ''videoprostor'' z naslovom Polovica Neba je nastal v sodelovanju z akademskim slikarjem Zmagom Lenárdičem in z belgijskim plesalcem Noelom Van Kelstom. Za razliko odNostalgije je Polovica neba narejen po vnaprej napisanem scenariju, ki koncipira popolnoma sanjsko in domišljijsko, vidno in zvočno pokrajino. Polovica Neba na humoren način obravnava sodobno produkcijsko družbo, ironizira kult učinkovitosti, v osnovi pa postavlja pod vprašaj smiselnost in vrednost dela. Destruktivna nujnost produkcije se v videu konča  z imaginativnim podvigom posameznika kot možni končni postaji na časovnici sodobne civilizacije, ki je delo izenačila z življenjem.

(*Albédo je mera za svetlobno odbojnost telesa.)