logo-mini

MATIJA BRUMEN: VSAKDANJI PROSTORI – NENAVADNI POGLEDI

9. marec - 6. april 2012

Samostojna razstava Matije Brumna, prva večja kurirana predstavitev njegovega kontinuiranega delovanja, se bo osredotočila na presek ključnih fotografskih ciklusov iz obdobja zadnjih nekaj let. Izbrane fotografije v središče postavljajo motive, ki jih je avtor prepoznal kot relevantne pri raziskovanju partikularnih in univerzalnih kulturnih identitet skozi umetelne objekte javnega značaja.Identitete posameznih kulturnih sredin so dandanašnji pogosto reprezentirane prav z vizualnimi sredstvi. Brumnove podobe predstavljajo svojstven vizualni narativ določenega prostora in časa ter izkazujejo predvsem prežetost posameznika z industrializiranim vsakdanjikom ter umetelnimi urbanimi prostori, ki jih je prisotnost človeka zaznamovala do skrajnosti.

V svojem umetniškem ustvarjanju Matija Brumen pogosto beleži izsledke različnih družbenih danosti ter proučuje njihove kulturne specifike skozi – zavedne ali nezavedne – javne vizualne manifestacije. Fotografski medij mu omogoča raziskavo kulturnih konvencij skozi izbrane – lahko povsem vsakdanje - predmete ter fenomenologijo organiziranja javnega in zasebnega prostora. Izsledke tovrstnih antropoloških danosti primerjalno postavlja v medsebojne odnose ter išče pomenske povezave med univerzalnim in partikularnim. Zavedajoč se globalizacijskih procesov, prisotnih v vseh segmentih kolektivnih in individualnih stvarnosti velike večine sveta, so Brumnove podobe pronicljivo zavezane preizpraševanju uveljavljenih arhetipov in različnih danosti bliskovito spreminjajočih se družb.

Matija Brumen (1975) je ustvarjalec mlajše generacije, ki svoja vizualna sporočila izraža skozi konceptualno premišljeno fotografsko prakso. Ta predstavlja ultimativno sredstvo za raziskovanje karakterističnih kodov različnih kulturnih in geografskih sredin skozi vsakdanje uporabne predmete.  Diplomiral je iz Japonologije in Filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, trenutno pa opravlja magisterski študij iz fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Trenutno deluje kot samostojni ustvarjalec v polju sodobne umetnosti, ki je v preteklih desetih letih ustvaril bogato in konsistentno produkcijo. Živi in deluje v Ljubljani.

Razstava 'Vsakdanji prostori - nenavadni pogledi' se osredotoča na specifično linijo delovanja Matije Brumna, umetnika in fotografa mlajše generacije. V duhu trenutnega časa je njegova praksa zaznamovana s številnimi vzporedno potekajočimi konceptualnimi tokovi, ki na sledi postmoderne paradigme ne zahtevajo poenotenega formalnega sloga in zavezanosti določeni tematiki. Brumen z vizualnimi sredstvi obdeluje univerzalne tematike, ki pričajo o njegovem odnosu do družbene stvarnosti: preizprašuje pomen in vlogo kulturnih identitet ter njihov vpliv na organizacijo in oblikovanje javnega prostora. V formalno artikuliranih fotografijah, ki nemalokrat zavestno vključujejo naključnost ali napako, se odražajo organski procesi življenja: minevanje, spremenljivost in krhkost tako naravnih kot tudi umetelnih urbanih struktur. Osredotoča se na marginalne pojavnosti, njihove subjekte ali objekte, ki zaradi vizualne nasičenosti javnega prostora (p)ostanejo neopazni, nepomembni in samoumevni. Z drznim osrediščenjem so ti detajli povzdignjeni na raven monumentalnih podob, bodisi notranjščin bodisi uličnih motivov, ki ob pomoči estetizacije in sublimacije zlahka spremenijo svoj osnovni kontekst.

Matija Brumen govori majhne zgodbe vsakdanjega življenja, daleč stran od spektakelskih aspiracij današnje družbe. Njegova praksa je utemeljena na presegaju žanrske določenost in tako zasidrana nekje med poetično avtorskim in dokumentarnim pristopom. Slednji je izražen znotraj premišljenih konceptov, ki se navezujejo na beleženje minevanja časa iz neke mikroprespektive ali antropološkega spremljanja marginalnih družbenih pojavov. Dokumentarnost mu služi kot asociativni vizualni impulz z različnimi možnostmi razumevanj in interpretacij, torej v popolnem nasprotju s poročevalsko rabo fotografije, kjer je podobam običajno pridodana eksplicitna naracija. Vsebina fotografskih zabeležk tako ostaja odprta. Motivni svet je v veliki meri odraz avtorjevega intimnega dojemanja izsekov javnega prostora, ki so zaradi svoje obrobnosti in skromnosti često spregledani. V luči tovrstne primerjalne vizualne antropologije je mogoče brati tudi serije, ki izkazujejo avtorjevo afiniteto, fascinacijo in senzibilnost pri zapažanju javnih vizualnih manifestacij kulturnega okolja Japonske. Pri večini njegovih del sta časovna in prostorska komponenta izvzeti iz celote, da bi skozi lastno nedefiniranost iz neke univerzalne perspektive zaobjeli kulturne specifike obravnavanega okolja.

Ciklusi 'Nachtobjekte', 'Sapporonight', 'Čistilni pripomočki', 'Javni uradi' in 'Nightswimming', ki tvorijo pričujočo razstavo, imajo svojo stično točko prav v podrobnem opazovanju in beleženju izbranih detajlov javnega prostora v različnih kulturnih okoljih. Kompozicije so popolnoma nefiguralne in izpraznjene slehernega življenja (nekatera dela so zaradi dolge ekspozicije obvarovana pred premikajočimi objekti), čeprav je v njih mogoče čutiti človeško prisotnost. Urbani objekti, bodisi prostostoječi bodisi integralni del neke arhitekture, so osrednji motiv ciklusa 'Nachtobjekte', ki niza podobe urbaniziranega okolja v času nočnega zatišja. Na eno izmed fotografij je umeščena klimatska naprava, ki jo je avtor zabeležil v spodnjem Bežigradu v bližini svojega doma. Zračnik je popolnoma izoliran od svoje neposredne okolice, osvetljen in osrediščen, zaradi česar postane samozadostni monolit v temnem brezprostorju. Nizko očišče kamere in močna osvetlitev povzročita učinek monumentalnosti. Način reprezentacije, ki želi poudariti impozantnost upodobljenega, je torej blizu principom arhitekturne fotografije. Na takšen način so neopazni, marginalizirani delci urbanega okolja povzdignjeni v objekte in subjekte umetniškega dela. V tem pogledu Brumen odpira temeljna vprašanja o naravi videnega. Kaj omenjene zamrznitve izsekov stvarnosti predstavljajo v kontekstu neštetih mogočih pogledov in podob v neskončnosti variacij enega samega trenutka zgodovine?

V tej podobi se zrcali tudi delni odgovor na vprašanje determiniranosti oblikovanja predmetov, njihovega organiziranja in različnih vizualnih manifestacij znotraj lastnega kulturnega in družbenega okolja. Uniformnost in univerzalnost objektov in prostorov, nakazana s ciklusom 'Javni uradi', predstavlja metaforo globalizacijskih procesov, ki so povzročili, da so določeni predmeti podvrženi poenotenemu in povsod enakemu funkcionalističnem modelu. V preizpraševanje nasprotnega, da so posamezne kulturne sredine do neke mere zaznamovane s specifičnimi vsakdanjimi predmeti, se podaja s trologijo 'Čistilni pripomočki'. Triptih prikazuje komplet pripomočkov za čiščenje na hodnikih študentskih domov v različnih evropskih mestih, kjer je avtor živel: Essnu, Pragi in Ljubljani. Upodobljeni kompleti - vedro, metla in ostal orodje - so postavljeni v prostore, ki odražajo hladno institucionalno občutje, in nakazujejo povezanost svoje vizualne manifestacije s kulturno in ekonomsko stvarnostjo lastega okolja. Tako so vnaprej sugerirani arhetipi in stereotipi posameznega prostora, ki kljub svoji sorodnosti (vsi so umeščeni v širši kontekst srednje – celinske Evrope) kažejo na globoke medsebojne razlike. Ideja spominja na delo 'Diagonal Composition no. 3' Jeffa Walla, ki je na podoben način predstavil fotografijo nepomembnega objekta, čistilnega kompleta, v dotrajanem pisarniškem okolju. Zanimiva je bila predvsem odločitev za osrediščenje tako nepomembnega detajla. Fotografija zastavlja preprosto vprašanje: zakaj je ta motiv vreden našega pogleda? Brumen gre pri vizualnem doživetju obrobnih objektov ter raziskavo njihovih oblikovnih sporočilnih razsežnosti še korak dlje, v neposredno primerjalno analizo med tremi različnimi manifestacijami istega pripomočka.

'Sapporonight' je eden od ciklusov, neposredno povezanih z raziskovanjem japonske kulturne krajine, ki je v tem primeru eksplicitno izražena predvsem na račun širših kompozicijskih planov. Fotografije prikazujejo posamezne objekte, večstanovanjske hiše ali poslovne stavbe, ki na izpraznjenih nočnih ulicah anonimnega primestja kažejo na specifike organiziranja in oblikovanja prostora: v središču so drogovi, električne žice, semaforji in arhitektura. Kljub jasni geografski umeščenosti je ohranjena univerzalna podoba odtujenosti post-industrijskega mesta, ki prinaša občutja nelagodja in neizrečenosti. Ustavljeni čas simbolizira semafor, na katerem gorijo vse tri luči. Nekakšen pendant podobam japonskega primestja predstavlja serija 'Nightswimming', ki obdeluje podobne motive in situacije v evropskem kontekstu. Z rahlo zamegljenimi hipnimi »snapshoti« avtor lovi atmosfero prostora, v katerem zaradi odsotnosti figuralike ponovno prevladuje občutje potujitve in nelagodja. Kakor nakazuje že sam naslov je v ospredju iracionalno sanjsko vzdušje povsem stvarnega sveta, ki se odraža v nedodelanosti in slučajnosti nekaterih motivov. Kulturna določenost prostorov je nakazana, ne pa tudi povsem definirana.

Dela na razstavi 'Vsakdanji prostori – nenavadni pogledi' so torej zaznamovana z dokumentarnim fotografskim načinom, kjer je umetnik opazovalec okolja in zbiralec motivov. Skozi reprezentacijo podob v galerijskem prostoru so le-te prevrednotene in postavljene v prenovljen kontekst. Preizpraševanje kulturnih kodov in identitet je pri Brumnu neločljivo povezano z zavedanjem o neizbežnih globalizacijskih procesih, prisotnih v vseh segmentih kolektivnih in individualnih stvarnosti velike večine sveta. Pričujoče podobe so tako pronicljivo zavezane preizpraševanju uveljavljenih arhetipov in različnih danosti bliskovito spreminjajočih se družb.