Bálint Szombathy

Bálint Szombathy: Znaki mesta

Otvoritev razstave bo v četrtek, 7. februarja 2019, v Galeriji Photon.
7. 2. – 8. 3. 2019
Razstavo bo spremljal pogovor s kustosinjo Nelo Tonković iz Savremene galerije Subotica, ki bo potekal v petek, 8. 2. ob 16h v prostorih Balassi Instituta.

 

Bálint Szombathy, v Vojvodini rojeni (1950) konceptualni umetnik, je eno ključnih imen bivše jugoslovanske pa tudi madžarske umetnosti. Njegova praksa je vključevala široko paleto umetniških dejavnosti, od vizualne poezije, procesne umetnosti, land arta in performansa do konceptualne umetnosti. Nase je že kmalu opozoril s performativnimi projekti, kot sta Sledovi (Subotica, 1970) in fotoperformans Bauhaus (Novi Sad, 1971), predvsem pa je zaslovel s tematiziranjem socialistične realnosti v projektih, kot je Lenin v Budimpešti (1972), ko je po koncu prvomajske proslave po ulicah madžarske prestolnice provokativno nosil Leninov portret. Leta 1969 sta s Slavkom Matkovićem ustanovila skupino Bosch + Bosch, ki je predstavljala platformo neoavantgardnih umetnikov iz Vojvodine, Srbije in Madžarske. Skupina je imela pomembno vlogo pri povezovanju s sorodnimi gibanji in umetniki v Evropi, zlasti v zvezi z dostopom do relevantnih informacij iz zahodnega sveta. Vendar je Szombathy tudi znotraj skupine ohranjal individualno pozicijo "nomadskega umetnika", ki uteleša beuysovski koncept "umetnosti kot družbene plastike", se pravi, da je končni rezultat njegove umetniške prakse sam umetnik, ki se manifestira in samouresničuje kot svoja lastna umetnost.

Szombathy se s fotografijo na specifičen in avtentičen način ukvarja že od poznih šestdesetih let. V prvi vrsti je fotografsko dokumentiral svoje performanse in konceptualne projekte, tako npr. Zastave iz leta 1971 ali 36 fiksativov iz leta 1973. Ko je delal kot grafični urednik in oblikovalec pri časopisu Magyar Szó, se je začel zanimati za anomalije pri telegrafskem načinu prenosa fotografij. Tako je pričel ustvarjati "telefotografije", črno-bela fotografska dela s posegi v osnovno fotografijo, repetitivnimi vzorci in mikrostrukturami, ki lahko spominjajo na tehnike kolaža ali montaže in ki so bili predstavljeni v razstavnih projektih Telefotografije osemdestih let in Suprematisti. Glavnina projektov in del, ki so nastala kot rezultat Szombathyjevega zanimanja za fotografski medij v sedemdesetih, je bila sicer predstavljena v razstavnem projektu Fotografska dela 1971−1981 v Galeriji Vintage v Budimpešti leta 2010.

Bálint Szombathy si je zmeraj prizadeval za potrditev nezadostno znanih in novih jezikovnih oblik vizualne umetnosti. Posebno poglavje njegovega dela predstavlja kritično umetniško raziskovanje delovanja in učinkovanja znakov v vsakdanjem življenju. Zanj je značilno izjemno opazovanje spreminjajočega se okolja − sam pravi, da "vidi umetnost povsod". Medij fotografije mu omogoča, da transformira najdene motive, da jih iztrga iz njihovega prvotnega okolja kot "lingvistično-estetske fenomene". Njegova najnovejša serija fotografij z naslovom Znaki mesta, ki jo predstavljamo v Galeriji Photon, izhaja iz omenjenih kontekstov njegovega dela. Serija je namreč nastala kot rezultat refleksije avtorjevega okolja v Budimpešti; upodobljeni motivi so vsakdanji, beleži zlasti posege "civilizacije" v staro mesto, kot je npr. vseprisotnost črnih kablov, ki se nemarno raztezajo po pročeljih zgodovinskih hiš, žice, ki štrlijo iz odprtin v zgradbah ipd. Avtor na dokumentaren način razkriva nedoslednosti v urbani strukturi, evidentira različne lokacije in njihove "znake", v tem ustvarjalnem segmentu "topografije vsakdana" pa je ustvaril na stotine slik. V tem smislu Balint Szombathy ni pomemben zgolj kot predstavnik neoavantgardne in angažirane umetnosti, temveč tudi kot teoretik in protagonist "semiološke umetnosti", v katero lahko uvrstimo tudi dela, ki jih je iz svojega arhiva izbral in naslovil Znaki mesta.

Balint Szombathy je sodeloval na številnih pomembnih mednarodnih razstavah v Evropi, Ameriki in Kanadi, npr. »Body and the East«, »After the Wall«, »Non-Aligned Modernity” ter razstavljal v pomembnih evropskih muzejih, npr. v Ludwig muzeju Budimpešta; Moderni galeriji, Ljubljana; Moderna Museet, Stockholm, Museum für Gegenwart, Berlin in drugih. Je prejemnik številnih nagrad za umetniško ustvarjanje npr. Lajos Kassák Award, Pariz (1989); Mihály Munkácsy Prize, Budimpešta (2008); Nagrada Vladislav Ribnikar, Beograd (2015.); Viteški križ – državno odlikovanje Madžarske za zasluge, Budimpešta (2018).

 

FOTOGRAFIJE OTVORITVE