logo-mini
Ajda Schmidt, It’s Been Years Since, 2013
Ajda Schmidt, It’s Been Years Since, 2013

Drugačni svetovi 2019 – kuratorska edicija

Otvoritev obeh razstav: 11. november 2019 ob 19h v Kino Šiška

Od 11.-30. novembra 2019 v Kinu Šiška

 

Letos je javni natečaj za mlade in še neuveljavljene kuratorje na področju sodobne fotografije, ki ga organizira Galerija Photon, nadomestil tekmovanje, ki se tradicionalno fokusira na mlade fotografe. Natečaj je bil tako namenjen mladim kuratorjem do 35. leta starosti, ki delajo, živijo ali so mednarodno aktivni v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Prijavitelji so gradivo za svoj razstavni predlog črpali iz šestih izdaj fotografskega natečaja Drugačni svetovi (2013–2018), in sicer iz posameznih sklopov približno desetih finalistov vsakega natečaja. Zmagovalka natečaja Mary Marinopoulou svoj zmagovalni predlog razstavlja v Kinu Šiška, ki je tudi ko-producent razstave.

Izjava kustosinje

Razstava fotografij Drugačni svetovi 2019 je izkušnja sveta, zgrajenega iz fragmentov obstoječih svetov, ki jih vidimo skozi oči in fotoaparate Ajde Schmidt, Tine Umer in Jake Bulca. Da nam fotografska razstava ponuja "izkušnjo drugačnega sveta", je povezano z našim dojemanjem zunanjega sveta: gibamo se znotraj njega, izberemo kot, iz katerega si ga želimo ogledati, z njim postanemo eno in mu dovolimo, da na nas vpliva na enak način, kot nam on dovoli, da vplivamo nanj.

Za razliko od večine fotografskih razstav se Drugačni svetovi 2019 ne osredotočajo na najboljšo možno predstavitev vsake fotografije, njeno popolno kadriranje in optimalno osvetlitev, temveč na to, kako vsaka od fotografij deluje kot sestavni del drugačnega sveta, ki ga ustvarjamo. Ta negiben svet brez ljudi, delovanja in interakcij sčasoma oživi, saj se naravna svetloba spreminja vsako minuto. Skozi to izkušnjo se zavemo, kako naša prisotnost nenehno spreminja ta svet, kako se vsaka njena plast zlepi z naslednjo in kako, skupaj z našimi telesi, postanejo del tega 'drugačnega sveta'.

Tekst: Mary Marinopoulou

 

 

V Galeriji Photon s samostojno razstavo predstavlja prejemnica prvega mesta natečaja Drugačni svetovi 2017, Aleksandre Nowysz z razširjeno zmagovalno serijo Boljši jutri.

Aleksandra Nowysz: Boljši jutri

Od 11. novembra - 3. decembra 2019 v Galeriji Photon

 

Dosežki industrijske revolucije, ki so omogočili prevoz na dolge razdalje, so povzročili, da se je proizvodnja hrane ločila od mest. Industrializacija prehrane je vplivala na prostorski vzorec moderne metropole, kot sta rast mest in pomanjkanje z vegetacijo poraslih območij. V zgodnjih desetletjih 20. stoletja so se urbanisti in arhitekti odzvali z vizijami idealnih mest, kot so Garden Cities of Tomorrow [Vrtna mesta prihodnosti] (E. Howard), New Regional Pattern [Novi regionalni vzorec] (L. Hilberseimer) in Broadacre City [Prostrano mesto] (F. L. Wright), kjer je pridelava hrane veljala kot ključni dejavnik. Mestni vrtovi so ostanki modernih, utopičnih vizij industrijske dobe. Pri tem je bil cilj novim prebivalcem mestnih površin zagotoviti kos zemlje za pridelavo lastne hrane. Nekateri od teh prvih vrtov so preživeli do današnjih dni in predstavljajo izreden primerek agrarne pokrajine v mestih. Ob tem pa te vrtove ustvarijo njihovi uporabniki − vrtnarji, člani skupnosti. Posledično je ta pokrajina kombinacija narave in surove umetnosti (art brut), ki ponuja pravljično estetiko. Danes urbano kmetijstvo postaja vedno bolj pravica državljanov do pridelave hrane in obdelovanja zemlje. Boljši jutri je prvotno ime mestnega vrta na Poljskem. Zgodba govori o alternativnem prostoru v mestu, ki obstaja izven paradigme maksimiranja dobička in izven mestne ureditve. Projekt navezuje na vizije idealnih mest iz industrijske dobe. Da bi poudaril svoj utopični element, se osredotoča na vrt kot idealen prostor, ki ne razlikuje med naravo in kulturo. Fotografije so posnete v različnih letnih časih in pod različnimi vremenskimi pogoji, tako da ujamejo nenavadno svetlobo in prikazujejo raznolikost in spremenljivost pokrajine. Cilj je ustvariti sanjsko estetiko v kadrih čudežne dežele. S fotografiranjem mestnih vrtov poskušam opozoriti na možen pristop k človeškemu habitatu in proizvodnji hrane. Vrt vidim kot ustrezni model, ki ponazarja vpliv našega delovanja na okolje. Proizvodnja dobrin, kot je na primer hrana, proizvedena za tržišče ali lastno uporabo, v urbanem kmetijstvu presega zasebne dobrine. Mestne kmetije opravljajo ekonomske, socialne in ekološke funkcije. Uporabljajo se lahko kot orodje za obnovo mest in v kriznih razmerah služijo kot podpora prehrambeni neodvisnosti.

Tekst: Aleksadra Nowyz
Kuratorica razstave: Špela Pipan

 

Mesta so ogromna usta. Kmet je pravzaprav prehranski gospodar teh velikih ust. Ima veliko pomočnikov, a njegova glavna naloga je, da nahrani (...) mesto. Še vedno mora priskrbeti surovine za oblačila zase in za prebivalce mesta. Brez kmeta bi naša mesta, tako velika kot majhna, bila gola in sestradana.

[F. L. Wright, The Living City, New York 1958]