logo-mini

Topographia Europae modernae

Sedemnajsto stoletje je bilo stoletje topografov. To je bil čas, ko so začeli pomembni evropski tiskarji in založniki sistematično izdajati grafične serije z upodobitvami mest, gradov in cerkva, omejene bodisi na manjše politično upravno območje bodisi na širše evropsko ozemlje. Topografije pa ne upodabljajo zgolj pomembnih arhitekturnih dosežkov, temveč so obenem manifestacija politične, upravne, vojaške, gospodarske, politične in kulturne moči. Topographia Germaniae (1642-1688), delo švicarskega grafika in založnika Matthäusa Meriana starejšega (1593-1650), obsega 16 knjig z 2000 upodobitvami pomembnih mest, gradov in samostanov Svetega rimskega cesarstva. To delo me je spodbudilo k pripravi projekta Topographia Europae modernae.

V svojih formalnih sestavinah, transcendentnem položaju, racionalni ureditvi, svobodnosti in duhovnosti ima grad vse lastnosti bistva, kakor ga razume evropska metafizična misel. Vprašanje je, kakšna je vsebina tega bistva. Ker pa je grad z vsemi svojimi pritiklinami ponazoritev bistva, ima bistvo še vedno pomen transcendence, vendar pa ta transcendenca dobi novo razsežnost, in sicer razsežnost ne-smisla ali niča. To dejstvo se razkrije gledalcu ob ogledovanju gradov na fotografijah. Ta podoba ni takšna, kot je videti na prvi pogled, marveč ima tudi drugo lice. Ko gledalec stopa naprej in si ogleduje gradove na fotografijah, ga le-ti razočarajo. Podoba razpade na tisoče kvadratnih pikslov, ko se približamo. Pojavi se abstraktna podoba propadanja, nezanesljivosti, nesmisla in niča.

Boris Farič