Joan Fontcuberta, Gastropoda, XXIII

Joan Fontcuberta: Gastropoda & Trauma

Otvoritev 31. maj 2018 ob 19h
31. 5. – 13. 7. 2018

 

Joan Fontcuberta je mednarodno priznan špansko-katalonski umetnik iz Barcelone, ki se ukvarja tudi s pisanjem, poučevanjem in kuratorstvom.  Že od začetka delovanja sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja njegov opus izkazuje izrazito konceptualni pristop, prežet z mnogimi pomenskimi dvoumnostmi in humorjem, kar ustvarja dvom in nezaupanje v avtoriteto domnevno prikazane resničnosti v mediju fotografije. Fontcubertovi projekti se v raziskovanju dokumentarnosti in pripovedništva ukvarjajo s problematiko reprezentacije v fotografiji, kot tudi s vprašanji spomina, znanosti, resnice, dvoumnosti in iluzije. Z duhovitostjo in izostrenim teoretičnim pristopom, ter brezhibno uporabo različnih umetniških tehnik, v svojih delih ustvarja protislovja in napetosti med tenkočutnostjo in absurdom.

Med njegovimi najbolj znanimi umetniškimi projekti so Fauna, Sputnik in Herbarium, pred kratkim pa je predstavil nov projekt Trepat. V Galeriji Photon se bo predstavil z dvema novejšima projektoma Gastropoda in Trauma, ki nosita značilen Fontcubertov pečat igrivosti, humorja in inteligence. V obeh projektih umetnik fotografske podobe obravnava kot žive, biološke organizme, vpete v naravne procese življenjskega cikla. Po Fontcuberti “fotografije podlegajo organskemu metabolizmu; se rodijo, se razvijajo, odraščajo, razpadajo in umrejo ter s tem omogočijo njihovo novo življenje”.

V projektu Gastropoda se Fontcuberta ukvarja z “metabolizmom podob” skozi “so-avtorstvo” polžev, ki so v avtorjevem domačem poštnem nabiralniku načeli slike prejetih galerijskih vabil. V izbranih “prebavljenih” delih je še vedno mogoče prepoznati obrise izvirnih podob. V projektu Trauma pa avtor opazuje, kaj se zgodi, ko fotografija zaradi kemikalij, občutljivih na svetlobo, opusti funkcijo upodabljanja, ne ponazarja več resničnosti, temveč deluje le kot njen osnutek v obliki propadajočih podob. Fontcuberta v obeh projektih izpostavlja vprašanje ravnovesja med dokumentarnim pričevanjem originala in njegovo razgradnjo ter s tem “evolucijo” fotografske podobe od reprezentativnosti do “objekta per se”.