Jaromír Funke

Jaromír Funke (1896-1945) je bil fotograf in vodilna osebnost češke moderne fotografije v 20. in 30. letih 20. stoletja. Študiral je medicino, pravo in filozofijo na Karlovi univerzi v Pragi in Univerzi v Bratislavi, vendar ni diplomiral in se je raje posvetil fotografiji. Do leta 1922 je Funke postajal izkušen samostojni fotograf, dve leti pozneje pa je skupaj z Josefom Sudkom in Adolfom Schneebergerjem ustanovil Češko fotografsko društvo. Med leti 1931 in 1935 je Funke vodil fotografski oddelek na Šoli za umetnost in obrt v Bratislavi, do leta 1944 pa je poučeval na grafični šoli v Pragi. Funke je bil več let tudi urednik revije Fotografický obzor (Fotografska obzorja). Med svojo fotografsko kariero je Funke objavljal uvodnike in kritike o fotografiji.

V dvajsetih letih 20. stoletja je Funke začel eksperimentirati s konstruktivizmom, nadrealizmom, poetizmom in ekspresionizmom. Ustvarjal je nekonvencionalna dela kot obliko “čiste” fotografije namesto tradicionalnega spominjanja na druge medije, kot sta slikarstvo ali kiparstvo. Funke je bil prepoznaven po svojih “fotografskih igrah” z ogledali, lučmi in nepomembnimi predmeti kot so krožniki, steklenice ali kozarci, s katerimi je ustvarjal edinstvena dela. Njegova tihožitja so ustvarjala abstraktne oblike in se igrala s sencami, ki so bile podobne fotogramom. Njegova dela naj bi bila logična, izvirna in ekspresivna. Značilna značilnost Funkejevega dela je “dinamična diagonala”.