Fotografska serija ‘Face to Face’ je zasnovana kot projekt širokega dometa, ki raziskuje zunanje polje lastnega intimnega odnosa v javnem prostoru. Nosilca teh simbilnih predstavitev sta avtorja sama, ki uvajata svoj zasebni, intimni prostor v novorojeno naravo, uničene krajine in kaos sodobnih urbanih središč v današnji razraščajoči globalizirani družbi.
Kot rezultat te juksta pozicije med zasebnim (intimnim) in javnim smo priča procesu individualizacije, procesu izpostavljanja entitete ali poudarjanja individualnosti posameznika. Perspektiva teh scenografij je osredotočena prav na gledalčev pogled na način ptičje perspektive, ki simultano ponuja orientacijo in ustvarja izkušnjo praznine, nakazuje svobodo in je lahko označena kot fundamentalni instrument kontole in hegemonije. Vendarle narava nadvladuje osebe, ki naseljujejo te krajine, s svojim globokim simbolnim pomenom, ki se nanaša na kozmično osamljenost človeka v neskončnem pojavnem svetu.
Kot osrednja inspiracija služijo dela romantičnega slikarstva 19. stoletja, zlasti opus Casparja Davida Friedricha, ki je ustvarjal neskončne krajine z majhnimi človeškimi figurami, povsem nemočnimi in neznatnimi v odnosu do velike narave. Sledeč svojim notranjim impulzom, je nekdaj slavil moč in lepoto narave skozi duhovne poudarke. Na ta način je ustvaril novo vrsto slikarstva – ‘krajino kot ikono narave’, kjer krajina ni več zgolj dekoracija, ampak refleksija naše okolice, ki začenja opisovati človekov notranji svet in ponuja nove pomene kot so drugačno razumevanje narave in odnos do okolja. Potapljanje v svet emocij, domišljije in čutnosti je Caspar David Friedrich uspel s svojimi krajinami, ki zrcalijo čustveno reakcijo na izkušnjo narave, preoblikovati svet materialnih občutij v polje nadnaravnega. To je nekako priznanje izrednega stanja duha, ki ga je povzročila prav narava.