Branko Lenart že od leta 1976 naprej, torej že petdeset let, po navadni pošti razpošilja avtorske fotografske razglednice. Prvo je poslal iz francoskega Arlesa, do sedaj pa se je vseh nabralo že krepko čez število sto. Gre za črno-belo analogno fotografijo, praviloma v velikosti 10 × 15 cm, ki je na hrbtni strani opremljena kot razglednica, torej s črtovjem za naslov prejemnika in s prostorom za sporočilo. Poštni naslov prejemnika je vedno izpisan ročno, v predelu za sporočilo pa je nalepljen listič z natipkanim besedilom. Ta drobna, a premišljeno zasnovana pošiljka ni le osebni pozdrav s poti, temveč tudi del dolgoletnega umetniškega projekta, v katerem fotografija, beseda, poštni žig in izbrana znamka skupaj tvorijo celovito sporočilo. Lenart pri tem pogosto posega po citatih literatov, glasbenikov ali drugih ustvarjalcev, ki jih poveže z vizualnim motivom fotografije in tako ustvari večplastno igro pomenov. Njegove razglednice so zato hkrati dokument potovanj, intimni stik z naslovniki in subtilna oblika “dopisne umetnosti” (mail art), ki že pet desetletij spremlja njegov fotografski opus.

Na razstavi – Branko Lenart : LEN / MailART v Galeriji Photon so na ogled originalne razglednice pa tudi nekatere povečave tekstovnih strani. Ob razstavi je bila predstavljena tudi istoimenska monografija s tekstom dr. Marjete Ciglenečki.

Branko Lenart (1948, Ptuj, Slovenija) je bil rojen v nekdanji Jugoslaviji, vendar je njegova družina pri njegovih šestih letih emigrirala v bližnjo Avstrijo. V Gradcu je študiral pedagogiko, leta 1968 je postal član fotografske sekcije graškega umetniškega društva Forum Stadtpark, iz katere je kasneje izšla Camera Austria. Do leta 2007 je bil dejaven kot predavatelj za fotografijo na Višji državni šoli za umetnost in oblikovanje v Gradcu (1979 – 2007) in na Visoki strokovni šoli Joanneum v Gradcu (1996 – 2003).

Lenart je mednarodno priznani fotograf, ki že od mladosti precej potuje po svetu, pogosto je bival na umetniških rezidencah kot so Apeiron Workshops v Millertonu, New York, v La Rochelle, Arlesu, Oxfordu, Rimu, Parizu in Londonu. Njegov opus je razpet med dokumentarno in konceptualno avtorsko fotografijo. S posebno pozornostjo se je posvečal zlasti družbenemu obrobju, pripadnikom nekdanje urbane kontrakulture ali podeželske sociale. Za ta tip fotografije se je uveljavila oznaka „subjektivna topografija“.

Tekst: Marjeta Ciglenečki

Lektura: Darja Grobovšek Homšak

Prevod: Sebastian Walcher

Oblikovanje: Anika Kronberger, Erwin Wagner

Tisk: Demago, Maribor