Big Sur Real.
Branko Lenart se je pri svojem najnovejšem knjižnem projektu posvetil procesu izbire kot ustvarjalnega dejanja. Zbral je 119 fotografij iz obdobja od leta 1970 do 2020 pod naslovom „BIG SUR REAL“.
Big Sur je realni kraj na kalifornijski obali, vendar zmitiziran in romantiziran kot paradiž svobode, hedonizma in kontrakulture, ki so ga opevali in se mnogi tja tudi preselili, med njimi najbolj Henry Miller, Edward Weston, Lawrence Ferlinghetti in, seveda, Jack Kerouac, ki je tam našel “kult svobode in anarhije”, ki mu je posvetil istoimensko novelo. Razširjeno področje simbolne “prave svobode”, paz real, pa Lenartu predstavlja kar celoten Sur, latinski jug – kot “pravi jug”, sur real. Ta obenem v njem zbuja občutja nadresničnosti, sur-realnosti v pomenu, ki sega čez vpliv surrealizma na njegovo delo, je na nek način imaginarni kraj avtorjeve “prave svetlobe”, je pravzaprav njegova luz real – področje ultimativnega navdiha. Ni naključje, da od tam prihaja tudi njegova življenjska sopotnica, njegova amor real, ki tako vso avtorjevo ustvarjanje in življenje poveže v neločljivo celoto.
Branko Lenart (1948, Ptuj, Slovenija) je bil rojen v nekdanji Jugoslaviji, vendar je njegova družina pri njegovih šestih letih emigrirala v bližnjo Avstrijo. V Gradcu je študiral pedagogiko, leta 1968 je postal član fotografske sekcije graškega umetniškega društva Forum Stadtpark, iz katere je kasneje izšla Camera Austria. Do leta 2007 je bil dejaven kot predavatelj za fotografijo na Višji državni šoli za umetnost in oblikovanje v Gradcu (1979 – 2007) in na Visoki strokovni šoli Joanneum v Gradcu (1996 – 2003).
Lenart je mednarodno priznani fotograf, ki že od mladosti precej potuje po svetu, pogosto je bival na umetniških rezidencah kot so Apeiron Workshops v Millertonu, New York, v La Rochelle, Arlesu, Oxfordu, Rimu, Parizu in Londonu. Njegov opus je razpet med dokumentarno in konceptualno avtorsko fotografijo. S posebno pozornostjo se je posvečal zlasti družbenemu obrobju, pripadnikom nekdanje urbane kontrakulture ali podeželske sociale. Za ta tip fotografije se je uveljavila oznaka „subjektivna topografija“.
Fotografije: Branko Lenart
Urednik: Günther Friesinger
Izbor reprodukcij: Janez Korošin, Primož Lampič
Besedilo: Marjeta Ciglenečki, Günther Holler-Schuster
Lektura: Bokmal
Lektura angleškega besedila: Evelyn Fürlinger
Trda vezava, 152 strani
ISBN: 978-3-902796-89-9
