Osnova del so fotografije starih papirjev iz goriškega arhiva z izrazito poudarjeno površinsko strukturo in poškodbami: raztrganinami, zmečkaninami, prepogibi, odtrganimi robovi, zbledelimi žigi, packami črnila in porumenelimi madeži, ki so posledica dolgotrajnega hranjenja. Opazimo tudi, da se različni posnetki papirjev plastijo drug na drugem, v dognanem kompozicijskem zaporedju, s katerim avtor ustvari iluzijo globine na dvodimenzionalni površini.

Na prvi pogled se zdi, da predstavljajo arhivski papirji zgolj podlago za podobe človeških likov iz njegovega lastnega arhiva, med katerimi so tudi nekateri starejši, analogni posnetki, a je koncept nekoliko drugačen. Dela sicer jasno prikazujejo dopasne podobe ženskih in moških figur, večinoma premazanih z glino, ki jo Kusterle pojmuje kot prvobitno snov (materia prima). Stik teles z zemljo namreč zaznamuje njihovo preobrazbo bodisi v fantastične kreature s človeškim telesom in živalskimi glavami, ki jih poznamo iz antične mitologije, bodisi v nema bitja z zaprtimi očmi, ki so zazrta v svoj notranji svet in lebdijo v brezprostorju. Tudi pari in skupine teles so na večini posnetkov upodobljene v nenavadnih, večinoma zakrčenih držah ali pa se prepletajo v krčevitih objemih, ki dajejo vtis duševne in telesne vznemirjenosti, napetosti. Toda figure v tokratnem ciklu sploh niso glavni poudarek avtorjevega raziskovanja. Osrednjo pozornost namreč namenja iskanju barvnega in tonskega ravnotežja med figuralnimi liki in papirnato osnovo, ki ga doseže predvsem z odvzemanjem barv in močnih kontrastov. Tekstura kože in oblačil se na večini posnetkov preliva v papir.

Posamezne figure so skoraj prosojne in popolnoma zlite s podlago, potopljene vanjo, kar avtor poudari z različnimi detajli, ki jih ustvari z digitalnimi orodji: porumenele lise in madeži, kot tudi raztrganine in luknje, se s papirjev širijo na površine teles. Gledalec zato ne more več razločiti, kateri fragmenti so originalni in katere je ustvaril s posebnimi učinki novih tehnologij, kaj je površina telesa in kaj papir.

– Nataša Kovšca

 

Informacije o cenah del so na Koonessu.