Struktura del Žige Kariža je kompleksna, deloma pa izhaja tudi iz modernistične tradicije. To umetnik izrablja za vzpostavitev lastne slikarske poetike, vpete med osebni spomin ter medijsko podobo. V najnovejši slikarski seriji se opira na Matissovo serijo štirih aktov (Nu Bleu I– IV, 1952), ki v tehniki izrezank prikazujejo žensko telo s prepletenimi nogami ter čez glavo dvignjeno roko. Zgodovinsko linijo uprizoritev gole ženske namenjene moškemu poželjivemu pogledu Kariž nadgradi s štirikratno verzijo akta, s podobami štirih pornozvezd na zelenem ozadju. Dejanje poustvaritve slikar ne uporabi za prilaščanje že videnega, temveč za postavitev motiva v sodoben kontekst, v dobo medijev in tehnologije na eni strani ter heterogenosti Jaza in telesa na drugi. Za vzpostavitev akta prav tako uporabi tehniko izrezanke. Gola telesa sestavi z lepljenjem standardnih razrezov (10 x 15 cm) fotografij z interneta. Telesninam na ta način pridaja občutek haptičnosti, ki spominja na kožo, medtem ko lahko dejanje lepljenja nostalgično povežemo s spominom na mladostniško zbiranje sličic za albume.

Nova slikarska dela ob nakopičeni seksualni konotaciji zaznamuje omejitev barvne skale. Zeleno ozadje lahko v kontekstu mediatizirane podobe razumemo kot strategijo barvnega ključa, ki pri montaži omogoča zamenjavo barve s poljubno sličico. Na ta način umetnik vzpostavi lastno nevtralnost, gledalcu pa prepušča postavitev akterke v željeno okolje. Razmerje med deli telesa, predvsem med spolovilom in pogledom, v idejnem konceptu napeljuje na Žižkov pojem interpasivnosti. Ta se nanaša na situacijo, v kateri objekt zavzame aktivno vlogo. Prevzame vlogo Nadjaza in postane tisti, ki resnično uživa v razstavi in lastni razstavljenosti, medtem ko je gledalcu prepuščena vrednostna sodba, odvisna od njegovega nabora spominov in podob.

V kontrapunktu s podobami žensk je na razstavi tudi serija skulptur, sestavljenih iz elementov potrošniške kulture. Psihoanalitično branje, h kateremu nas napeljuje naslov projekta Freud, Marx in Jaz, ponuja ključ za razumevanje simboličnih seksualnih podtonov – moškega principa v pokončnih izpraznjenih steklenicah Heinekena ter otroškega v ostankih embalaže Nutelle.

Križeva dela tudi v tokratnem projektu ostajajo dvoumna in hibridna. Njihova dvoumnost leži v ujetosti med pornografsko tendenco po brezsramni razgaljenosti ter erotično inklinacijo po zakritju bistva, hibridnost pa temelji na duchampovski rabi ready-madea.

Alenka Trebušak

Freud, Marx in Jaz, 2015 – 2017
30 x 40 cm – 235 x 185 cm
Različne tehnike in edicije
Cena: 45 – 10.000 € (katalog)

Kontaktirajte nas za nakup ali več informacij.