Od 20. 1. 2022

V Galeriji Photon že nekaj let soočamo po dva ustvarjalca v terminu t.i. »Avtorskega dialoga«. Termin običajno namenjamo slovenskim ustvarjalcem mlajše in srednje generacije, prav tako pa redno predstavljamo uveljavljajoče fotografske umetnike iz prostora  Srednje in Vzhodne Evrope.

Letos je »dialog« ponovno postavljen v kontekst Photonovih natečajev, in sicer natečaja Drugačni svetovi, ki ga že devet  let zapored organiziramo v Galeriji Photon in natečaja za mlade fotografe Betonske sanje, ne temo fotografiranja industrijske dediščine. Izbrana avtorja sta se pri obeh natečajih uvrstila v izbor desetih finalistov. Povezuje ju predvsem izrazit konceptualni pristop k pripovedništvu v fotografiji, kjer oba z dokumentiranjem različnih motivov, fragmentov in tudi najdenih ali pa namensko ustvarjenih predmetov oblikujta zgodbe krajev, posameznikov in problemov sodobnega sveta. V Galeriji Photon se bosta predstavila z dvema samostojnima projektoma, vsak v svojem prostoru galerije.

Lin Gerkman (1995, Slovenija) je diplomiral iz smeri Industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno opravlja tudi svoj magistrski študij. Poleg oblikovanja se ukvarja tudi s fotografijo in videom. Njegovo zanimanje za raziskovanje zgodovine predmetov ga je v njegovem delu pripeljalo do fotografije in videa, preko katerih raziskuje aktualne dogodke in ostanke sodobne zgodovine, ki jih oblikujejo. V svojem delu pogosto uporablja različne tipe najdenih predmetov kot podlago za izdelavo popolnoma novih del ali pa jih združi z novo konstruiranimi zgodbami.

Prvi sneg (2015— 2021)
Izhodiščna točka je nekdanji kamnolom v predmestju Ljubljane, ki je bil v preteklosti namenjen izdelavi asfalta za cestno podjetje. Nekdanji industrijski kompleks sestoji iz več sektorjev v različnih stanjih neuporabe. Območje naj bi se za podobne namene uporabljalo že stoletja, kamnolom pa je v modernejši obliki začel delovati v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Od zgodnjih osemdesetih let naprej je bilo območje kamnoloma predmet številnih neuspešnih načrtov prenove, dokler ni gradbeno podjetje podleglo finančnemu izčrpavanju vodstva in je upravljanje zemljišča prevzela slaba banka. Večino stavb industrijskega obrata so odtlej porušili. Predeli območja so preraščeni ali pa so postali del javnega prostora, osrednji del pa se še vedno uporablja kot odlagališče gradbenih odpadkov.
Z zbiranjem in preučevanjem fotografij, pisem, zapisnikov sej, publikacij, načrtov, vzorcev materialov, konstrukcijskih elementov, spletnih objav ter drugih tehničnih materialov, osebnih predmetov in arhivskega gradiva ter ustvarjanjem lastnih fotografij materialnih sledi, avtor raziskuje družbene in okoljske posledice prehoda iz socialistične gospodarske ureditve z delavskim samoupravljanjem v tržno gospodarstvo z močnimi težnjami posameznih akterjev po čim hitrejši akumulaciji kapitala. Obdobje politične in gospodarske tranzicije mapira skozi odtise, ki jih pušča na gospodarstvu,  življenjih delavcev in okolju.

Jakub Stanek (1988, Poljska) je študiral fotografijo na Akademiji za fotografijo v Varšavi in filozofijo na Univerzi v Varšavi. Je diplomant mentorskega programa Sputnik neodvisne fotografske agencije Photos. Več let je delal v Milanu na dokumentarnih in komercialnih projektih. Uvrščen je bil v izbor petdesetih najboljših mladih fotografov na Poljskem v »Debuts 2015«. V svojem delu razkriva zamolčane zgodbe in občinstvu ponuja nove perspektive. V dokumentarni fotografiji si prizadeva vzpostaviti intimni dialog s svojimi portretiranci. Pri izbiri tem se osredotoča na sodobnega človeka in njegove izkušnje.

V pričakovanju sonca (2019)
Odločilen za serijo V pričakovanju sonca je bil pogovor z umetnikovim triletnim sinom v začetku leta 2017, ko mu je moral pojasniti, zakaj zaradi hude onesnaženosti zraka v Varšavi, že šest dni ni mogel na sprehod. Zrak je bil tako onesnažen, da je ogrožal zdravje. V istem obdobju je bila kakovost zraka v poljskem mestu Rybnik slabša kot na Kitajskem. Želel mu je razložiti z risbo, na papir je s črnim svinčnikom narisal smog in sliko naslovil »V pričakovanju sonca.« (Govorimo o dveh stvareh, čeprav gre za eno samo.) To ga je spodbudilo k temeljitejšemu raziskovanju smoga, da bi zadevo lažje pojasnil sinu. Bolj kot je spoznaval učinke smoga na ljudi, živali, rastline, celoten ekosistem, bolj mu je postajalo jasno, da bo zgodba, ki jo bo povedal sinu, zelo osebna. Jakub Stanek ima namreč astmo, bolezen pljuč, in dihalne težave, ki se poslabšajo v zimskem času in ob zelo onesnaženem zraku.
Spoznal je, da je smog tihi morilec, ki počasi napada pljuča in prodira globlje v srčno žilni sistem. Smog povzroča infarkte, kapi in kožne bolezni. Napade vsa območja v našem življenjskem okolju in ubija od znotraj. Hudo onesnažuje zrak in vodo. Krivi pa smo sami in tega je moral naučiti tudi sina. Serija V pričakovanju sonca prek simboličnega podobja raziskuje neotipljivo, vendar resno grožnjo onesnaženja zraka. Upodobljeni predmeti v materialni obliki povzemajo Stanekovo raziskovanje onesnaženja zraka in njegove manj vidne učinke in posledice.

Video vodenje po razstavi Lina Gerkmana in Jakuba Staneka

Razstava Lina Gerkmana in Jakuba Staneka na RTV SLO
Fotografije razstave