“V pripravah na svojo serijo Neuporabne lepe želje, je Anna Fabricius prosila svoje tuje prijatelje in znance, da bi ji za njen 30. rojstni dan poslali, namesto običajnih neuporabnih lepih želja kot so “vse najboljše “ali “vse dobro”, čare ki imajo čarobne moči in pomagajo pri napovedovanju nesreč in jih obraniti. Napisi na fotografijah v tej seriji pa ne povedo na kaj izrecno se sklicujejo (morda iz nekega čarobnega razloga), ampak samo poimenujejo dejanja ali stanja, ki jih je treba preprečiti: “Videti več kot šest lisic, ki prečkajo našo pot”, “Jesti buče in jeseter hkrati” ali “Pustiti obleke zunaj na vrvi med počitnicami.” Ti pojmi so tudi del starega splošnega verovanja ali tradicije, ki smo jo v večini zavrnili kot vraževerje.”

Judit Csatlós, kulturna antropologinja