Peter Koštrun (rojen leta 1979) je umetnik mlajše generacije, ki se je v svojem avtorskem delu usmeril predvsem v fotografski medij. Leta 2007 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Že v času študija je v veliki meri ustvarjal avtorsko produkcijo: od leta 2003 redno razstavlja v domačem in mednarodnem prostoru. V svojem dosedanjem avtorskem delu je ubiral specifične formalne pristope pri naboru tematik in motivov, kjer se zavija v objem krajinske mistike, metaforičnih izsekov prostora in časa, ki jih s formalno doslednostjo estetizira in sublimira. Skrbno izbrana, omejena barvna skala in nabor motivov služita racionalno težko razložljivi in mnogokrat nepotrebni interpretaciji njegovih del, ki običajno ne vsebujejo neke neposredne narativnosti. Njegova serija Sedanjost operira predvsem s pejsažno, krajinsko fotografijo, ki izhaja iz skrbno izbrane konceptualne predpostavke. Peter Koštrun svoje korenine išče v romanticizmu in simbolizmu 19. stoletja ter piktoralizmu v fotografiji zgodnjega 20. stoletja. V svojem dosedanjem opusu obdeluje in predstavlja specifične atmosfere, skrbno izbrane ambiente, vselej pa je v ospredju raziskovanje formalnih možnosti medija ter načini prezentacije zamrznjenih podob. Blizu so mu principi sekvenčne fotografije v kombinaciji s premišljenim kadriranjem in kompozicijskim perfekcionizmom, motivno in vsebinsko pa se obrača k večno aktualnim tematikam kot so minevanje, melanholija, raziskovanje nezavednega in metafizičnega skozi prikrite, metaforične podobe. Njegova dela so izjemno subtilna in intimna, kjer mnogokrat tudi sam nastopa v premišljenih kadrih svojih zamrznjenih podob.
Peter Koštrun je v lanskem letu sodeloval na skupinski razstavi Photonic Moments III – salon sodobne fotografije vzhodne in  jugovzhodne Evrope (2007), ki na letni bazi predstavlja vzhajajoče umetnike tega geografskega področja. Fotografski ciklus Tišina IV se na videz obrača v malce drugačno smer, čeprav gre tu predvsem za kontinuirano delovanje, ki ga avtor vleče že nekaj let. Tokrat so v središču zanimanja črno bele fotografije, ki s svojo mojstrsko obdelavo dajejo občutje arhaičnosti, celo starinskosti. Koštrun z njimi predstavlja subjektivno dramo svojega osebnega dojemanja sveta okrog sebe. Izbor fotografij brez ostrejših konceptualnih okvirov predstavlja več kot tri leta trajajočo in še ne zaključeno osebnoizpovedno zgodbo, nabor avtorjeve vizualne poetike. Umetnik s ciklusom Tišina IV pripoveduje iracionalno zgodbo običajnih prostorov in krajev, lastnih hotenj, videnj in občutij. Mrakobne kompozicije praznine ali zamegljeni odsevi figur dajejo fotografijam tisto osebno izpovedno in melanholično patino, ki se v njegovem dosedanjem opusu pojavlja kot nepogrešljiva stalnica.