Vsaka arhitektura nosi estetski podpis svojega časa. To še posebej vidno v Pjongjangu. Ko je bila severnokorejska prestolnica po korejski vojni skoraj v celoti uničena, so arhitekti in načrtovalci mest dobili priložnost, da zgradijo vzorno mesto socialistične arhitekture, skupaj s kultom osebnosti, ki obkroža ustanovitelja države in njegove potomce. Mednarodna izolacija Demokratične ljudske republike Koreje je privedla do stagnacije gradbene dejavnosti, kar je preprečilo ohranitev socialistične gradbene kulture. Gradbeni razcvet, usmerjen v azijske metropole, se je začel šele v zadnjih nekaj letih, vendar še ni spremenil zaprte mestne podobe povojnega modernizma v Pjongjangu.