Od 15. marca do 14. aprila 2023

V Galeriji Photon že nekaj let soočamo po dva ustvarjalca v terminu t.i. »Avtorskega dialoga«. Termin je namenjen predvsem slovenskim ustvarjalcem mlajše in srednje generacije, občasno pa predstavljamo tudi uveljavljajoče fotografske umetnike iz prostora  Srednje in Vzhodne Evrope.

Letos je »dialog« ponovno postavljen v kontekst Photonovih programov za mlade fotografe do 35. leta starosti, in sicer natečaja Drugačni svetovi in izobraževalnega programa Fotonična šola, ki smo ga v letu 2022 v koprodukciji s Centrom za Kreativnost izvajali že drugo leto. Izbrana avtorja sta se v obeh primerih uvrstila med izbor finalistov natečaja (Vincent Forstenlechner v izbrano deseterico Drugačnih svetov 2021 ter Saša Ribič v izbor Fotonične šole II, v letu 2022). Avtorja povezuje izvirni pristop in pripovedništvo v fotografiji ter občutek za ustvarjenje določene atmosfere v delih zaznamovanih z osebnim raziskovanjem izbranih tem. Predstavljeni seriji sta povezani z rodnimi kraji obeh avtorjev, ki z upodabljanjem različnih motivov, portretov ter predmetov predstavita povsem edinstveni zgodbi, v kateri z različnimi umetniškimi prijemi vneseta tudi občutek univerzalnosti.

Let 105 (2021) avtorice Saše Ribič je projekt, ki skozi intimno vizualno interpretacijo dogodka ponovno obravnava tragedijo leta 105 družbe Britannia Airways, ki je septembra 1966 strmoglavilo v bližini Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Nabor fotografij predstavlja pretekli dogodek, ki ga avtorica sestavlja z raziskovanjem gozda, kjer je letalo strmoglavilo, in raziskovanjem podatkov o nesreči. Skozi zbrane informacije oblikuje logična zaporedja, ki gledalcu in njej pomagajo razumeti, kaj se je zgodilo. Predstavljene fotografije so del foto knjige z naslovom “Flight 105”.

Dolgoročni projekt ROYGBIV (2016 – 2019) Vincenta Forstenlechnerja, ki obravnava nenehno spreminjajočo se znano pokrajino, se osredotoča na otožnost in hrepenenje, ki se pojavita, ko obiščem svoj dom v Avstriji. Serija poskuša razvozlati, kaj pomeni občutek povezanosti in oddaljenosti hkrati. Skozi zbirko spominov in upanja se razvija osebni odnos do kraja, vizualna podoba pa ostaja enaka. ROYGBIV raziskuje to dvoumno povezanost s pokrajinami in osebnostmi, ki so del mojega doživljanja kraja. Pri tem uporabljam fotografijo kot orodje za ustvarjanje lastnega sveta spomina in dokumentiranje tega, kako se ta liminalni prostor spreminja z vsakim obiskom. Naslov je okrajšava za barve mavrice, vizualni občutek, ki se je ponavljal v številnih poletjih, ki sem jih preživel doma. Ko gledamo mavrico, je vtis o barvah odvisen od položaja gledalca, saj se vzorec z vsakim korakom nekoliko spremeni. Zato dva človeka na nebu nikoli ne bosta videla enakega loka.