V današnjem svetu je potenje tabu. Če v kateri koli iskalnik vnesete besedo “potenje”, boste našli številne načine, kako se ga lotiti. Kako nesprejemljivo je znojenje v vsakdanjem življenju, kaže velika ponudba dezodorantov, ki so na voljo na trgu. Potenje je sramotno: znak slabe higiene. Telesni vonj je “odvraten”. Občutki ob njem se zvijejo. Že v Svetem pismu je bil znoj enačen s težavami. Ko je na primer Bog izgnal Adama, je bil obsojen, da si bo od tedaj naprej vsakdanji kruh služil v znoju svojega čela (1 Mz 3, 19).

Znoj morda dolguje velik del svojega slabega slovesa nesocialnemu smradu, vendar je pa ima negativne konotacije tudi zaradi povezave s strahom. Znojni stisk roke izdaja živčnost. Če se ponoči zbudite prepoteni, je večja verjetnost, da bolj zaradi nočnih mor ali tesnobe kot pa zaradi okvarjene klimatske naprave.

Fotograf Reiner Riedler je odkril znoj kot umetniško obliko izražanja. Navdušen nad podobo, ki jo ujame znoj na njegovi majici po teku – kot spontan avtoportret – je znoj, ki ga proizvajajo drugi, uporabil za ustvarjanje serije slik. Da bi to dosegel, se je obrnil na priznani Fraunhoferjev inštitut v Münchnu, ki mu je priskrbel poseben senzorični material, ki ga je lahko namestil nad ali pod svoje potne modele. Tako je Riedler znojno telo uporabil kot nekakšen gumijast žig za ustvarjanje negativov v naravni velikosti. Te je nato fotografiral in jih pretvoril v enobarvne papirnate odtise.”

Vreni Hockenjos, Odlomek iz besedila knjige.