Branko Lenart, Pelluhue, Sur-real, 2013

Branko Lenart: Big Sur Real

Photon Ljubljana
Otvoritev: 9.2. ob 19h

9. 2. – 9. 3. 2018

Branko Lenart že od mladosti precej potuje po svetu, je pogosto “on the road”, pri čemer ga, kot kaže, predvsem privlači Južna polobla. Potovanja je že od nekdaj združeval z drugo strastjo, ki je postala njegovo profesionalno poslanstvo – s fotografijo.

Težko je v kratkem orisu povzeti bogato Lenartovo ustvarjanje od sredine 60-ih, ko se začne resneje posvečati fotografiji. Ko v spominu, na knjižni polici ali na ekranu preletimo njegov opus, lahko najprej ugotovimo, da je bil ves čas razpet med dokumentarno in konceptualno avtorsko fotografijo. Na začetku so v prvih serijah v ospredju ljudje (Lush Life, On the Road, Styrians...), s posebno pozornostjo se je posvečal zlasti družbenemu obrobju, najsi je šlo za pripadnike tedanje urbane kontrakulture ali podeželske sociale. V 70-ih se že pojavljajo prve serije prizorov krajin in ljudi, kar verjetno najbolje opredeljuje termin „subjektivna topografija“, in kjer je v ospredju bolj osebna, včasih celo poetična interpretacija, ne pa „zgolj“ reprodukcija, odslikava posnete realnosti (Seascapes, Krkavče, Millerton...). Kreativni vrhunec je Lenart po mnenju mnogih dosegel s svojim dolgotrajnim konceptualnim projektom Hand:Work, kjer je, običajno na potovanjih, pokrajino in figuro, tokrat sebe, uspešno spojil v lucidne vizualne rebuse, na katerih mrgoli citatov, referenc, sugestij, predvsem pa surrealističnih sopostavitev. Vloga surrealizma, predvsem vpliv Man Raya in Rene Magritta, je v tem delu opusa Branka Lenarta najbolj izrazit, zlasti, ko pomislimo na neizbežno tekstovno spremljavo, ki je - ne zgolj v naslovih - postala še eden od označevalcev Lenartovega opusa nasploh, zlasti pa omenjene serije Hand:Work.

 

V takšni izredno rudimentarni zakoličitvi petdesetletnega ustvarjanja ima tokrat predstavljen izbor konsistentno mesto znotraj omenjenih koordinat, vendar je po svoje tudi zelo specifičen. Skozi mnoštvo podob, ki jih je Lenart posnel na svojih potovanjih po Jugu, zlasti okrog Mediterana in po Južni Ameriki, se nam avtor odkriva v svojem verjetno najbolj pristnem in primarnem bistvu – kot zmeraj radovedni popotnik z magično napravo za lovljenje svetlobe in spominov. Zato so te podobe najprej seveda izrazito subjektivne; pri marsikateri, zlasti tistih s starejšimi datumi, sumimo, da jih je zaradi tega avtorjeva izbira kljub istočasni produkciji, prvotno potisnila v škatlo “za privatno rabo”. Teh vizualnih impresij “s poti” je pri Lenartu ogromno, in težko je med nekaj sto izbrati trideset “najboljših” za razstavo.

Big Sur Real. Tukaj, v tem naslovu, ponovno lucidni igri besed in pomenov, je že zajeto vse ali vsaj pretežni del, kar je pomembno vedeti o tem izboru fotografij, v nekem smislu pa tudi o fotografu. Big Sur je realni kraj na kalifornijski obali, vendar zmitiziran in romantiziran kot paradiž svobode, hedonizma in kontrakulture, ki so ga opevali in se mnogi tja tudi preselili, med njimi najbolj Henry Miller, Edward Weston, Lawrence Ferlinghetti in, seveda, Jack Kerouac, ki je tam našel “kult svobode in anarhije”, ki mu je posvetil istoimensko novelo. Razširjeno področje simbolne “prave svobode”, paz real, pa Lenartu predstavlja kar celoten Sur, latinski jug - kot “pravi jug”, sur real. Ta obenem v njem zbuja občutja nadresničnosti, sur-realnosti v pomenu, ki sega čez vpliv surrealizma na njegovo delo, je na nek način imaginarni kraj avtorjeve “prave svetlobe”, je pravzaprav njegova luz real - področje ultimativnega navdiha. Ni naključje, da od tam prihaja tudi njegova življenjska sopotnica, njegova amor real, ki tako vso avtorjevo ustvarjanje in življenje poveže v neločljivo celoto….

Izbor fotografij iz skoraj štiridesetletnega obdobja je zato v nekem smislu ultimativni (samo)poklon ob avtorjevi sedemdesetletnici. S to razstavo se Branko Lenart na najboljši možni način ozre po svoji izjemni karieri in z nami deli nekatere najlepše trenutke tega obdobja. Kot fotograf in človek, ki je pustil pečat tudi na drugih področjih (mdr. kot predsednik slovenskega društva Člen 7), se z Big Sur Real ponovno predstavi v “pravi luči”. Respeto, Branko!