Jaroslav Rössler

Jaroslav Rössler (1902-1990) se je šolal v ateljeju Františka Drtikola kot laboratorijski tehnik. Kot 21-letnik je začel sodelovati z likovnim teoretikom Karlom Teigom, ki mu je zaupal izdelavo tipografske postavitve za revije Pásmo, Disk, Stavba in ReD (Revue Devětsilu). Leta 1923 je postal član avantgardnega združenja Devětsil. Leta 1925 je odšel na šestmesečni študijski obisk v Pariz, leta 1927 pa se je Rössler skupaj z ženo Gertrudo Fischerovo preselil v Pariz. Sodeloval je z eksperimentalnim ateljejem Luciena Lorella in delal po naročilih uglednih podjetij, kot sta Michelin in Shell. Vendar je pozneje našel zanimanje za “ulično življenje” Pariza, kar je vplivalo na njegovo nadaljnje bivanje v mestu. Med nekaterim protestom je bil aretiran in po šestmesečnem zaporu, leta 1935, izgnan iz države.

Po vrnitvi iz Pariza je Rössler odprl majhen fotografski atelje v Pragi, vendar so težave, povezane z vodenjem ateljeja, povzročile precejšnjo vrzel v njegovem umetniškem delu, ki je trajala skoraj dve desetletji. V petdesetih letih 20. stoletja je nadaljeval s svojimi prejšnjimi dejavnostmi ter ponovno začel eksperimentirati s fotoaparatom in fotografskimi tehnikami. Ustvaril je, tako imenovane, prizmate – fotografije, posnete skozi dvolomno prizmo. Poleg tega je eksperimentiral s solarizacijo in raziskoval možnosti Sabatierjevega učinka. V svojih delih je uporabljal in kombiniral tehnike fotograma, fotomontaže, kolaža in risbe. Na začetke njegovega fotografskega dela sta vplivala kubizem in futurizem, poskušal pa je ustvariti tudi prve abstraktne fotografije. Jaroslav Rössler je bil pionir češke avantgardne fotografije in član združenja čeških avantgardnih umetnikov Devětsil (Butterbur). Skupaj s Františkom Drtikolom, Josefom Sudekom in Jaromírom Funkejem danes velja za pomembnega predstavnika češke moderne fotografije in avantgardne umetnosti.