14. – 19. 6. 2022

Galerija Photon ponovno sodeluje na mednarodnem sejmu umetniške fotografije Photo Basel.

Vabimo vas, da v času največjega tedna umetnosti na svetu – Art Week in Basel, obiščete našo stojnico na sejmu Photo Basel, ki bo tudi tokrat potekal na centralni mestni lokaciji v prostorih Volkshaus Basel.

 

Predstavljeni umetniki:

Jošt Dolinšek (1997, Ljubljana) je vizualni umetnik, ki se ukvarja predvsem z umetniško fotografijo. Leta 2020 je diplomiral iz psihologije na Univerzi v Ljubljani. Ustvarja dolgoročne projekte, v katerih raziskuje vizualno izkušnjo okolja in svoj odnos do nje. Zanimajo ga različni pristopi do fotografske umetnosti, ki jo združuje z drugimi mediji, kot sta zvok in instalacija. Leta 2018 je fotografsko serijo In Between razstavil in objavil v okviru projekta If Slovenia Were. Dolinšek je eden od izbranih novih umetnikov tretjega cikla platforme Parallel Photo. Svoja dela je razstavljal v centru sodobne fotografije Robert Capa v Budimpešti, Galeriji Photon v Ljubljani in na Dunaju, na festivalu Voies-off v francoskem Arlesu in na fotografskem festivalu Landskrona Foto na Švedskem.

Stane Jagodič (1943, Slovenija) že od sredine 60. let aktivno deluje na različnih področjih likovne umetnosti. Po končani Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1970 je kmalu dosegel status enega najaktivnejših in najpomembnejših umetnikov v tedanji Jugoslaviji, ki je hitro vzpostavil lasten prepoznavni vizualni in konceptualni jezik. V svojem opusu je privzemal različne načine umetniške produkcije in se je posluževal različnih umetniških medijev kot so fotografija, slikarstvo, grafika, karikatura, performans, asemblaž in objektna umetnost (instalacije). Stane Jagodič že vse od leta 1967 raziskuje umetniško rabo fotografije in nekaterih njenih kreativnih derivatov kot sta fotomontaža ali foto-kolaž; prav slednja zasedata izjemno pomembno mesto v njegovi umetniški produkciji. Stane Jagodič je bil so-ustanovitelj in konceptualni vodja Grupe Junij, ki je aktivno delovala med leti 1970 in 1985 kot široka umetniška platforma, aktivno vključujoč številne pomembne lokalne in mednarodne umetnike. Kot samostojni umetnik je Stane Jagodič sodeloval na več kot 50 samostojnih in peko 200 skupinskih razstavah v domačem in mednarodnem prostoru. Živi in dela v Ljubljani.

Eva Petrič (1983, Kranj, Slovenija) je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju (2005) in magistrirala iz novih medijev na Transart Institutu Berlin/Danube University Krems (2010).  Sodelovala na več kot 60 samostojnih in 110 skupinskih razstavah v Evropi, ZDA in Aziji. Živi in ustvarja v Ljubljani, na Dunaju in v New Yorku. Leta 2016 je bila z dvema velikima instalacijama kot prva umetnica iz Slovenije predstavljena v znameniti dunajski katedrali Sv. Štefana in bila vključena v enega od največjih letnih umetniških projektov javnem prostoru New Yorka, Sing for Hope. Od leta 2017 jo predstavlja Galerija Mourlot iz New Yorka.  Umetniško se izraža s fotografijo, videom, zvokom, performansom, oblikovanjem, poezijo in literaturo. V svojem avtorskem delu v ospredje postavlja koncept atmosfere prostora, tako na fizičnem, kot tudi na mentalnem, imaginarnem in metaforičnem nivoju.

Rudolf Sikora (1946, Žilina, Slovaška) je študiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Bratislavi (1963−1969), kjer je bil pozneje tudi profesor (1990−2004). S svojo pedagoško dejavnostjo je nadaljeval na Filozofski fakulteti Tehniške univerze v Košicah (do 2011). Deloval je na različnih področjih: slikarstvo, risba, grafika, fotografija, akcijska umetnost, objekti in instalacije. Retrospektivno je svoje delo predstavil v Narodni galeriji v Pragi (Against Myself, 2006) in v Slovaški narodni galeriji v Bratislavi (2008). Trenutno živi in dela v Bratislavi. Sikora sodi že od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja med najbolj izvirne predstavnike slovaške vizualne umetnosti. V obdobju “normalizacije” v nekdanji Češkoslovaški je bil dejaven na neformalni umetniški sceni. V svojem delu je izhajal iz lastne sinteze “nove senzibilnosti” in konceptualnega razmišljanja in jo pozneje obogatil s pobudami postmoderne. S temo globalne civilizacije in svetovne ekološke grožnje se je ukvarjal med prvimi umetniki v Evropi. Sikora je z uporabo diagramov, besedil, klicajev ter s fotografijo in fotomontažo razvil lasten način metaforičnega razmišljanja. Svojo kozmološko vizijo je utemeljil na znanstvenih spoznanjih teorije o izvoru in obstoju vesolja in hkrati ustvaril izvirno umetniško vzporednico znanosti. Njegov nenehni socialni aktivizem sistematično odraža zapuščino ruske revolucionarne avantgarde, ki jo zastopa zlasti delo Kazimirja Maleviča.