Rudolf Sikora
Rudolf Sikora (1946, Žilina, Slovaška) je študiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Bratislavi (1963−1969), kjer je bil pozneje tudi profesor (1990−2004). S svojo pedagoško dejavnostjo je nadaljeval na Filozofski fakulteti Tehniške univerze v Košicah (do 2011). Deloval je na različnih področjih: slikarstvo, risba, grafika, fotografija, akcijska umetnost, objekti in instalacije. Retrospektivno je svoje delo predstavil v Narodni galeriji v Pragi (Against Myself, 2006) in v Slovaški narodni galeriji v Bratislavi (2008). Trenutno živi in dela v Bratislavi.
Sikora sodi že od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja med najbolj izvirne predstavnike slovaške vizualne umetnosti. V obdobju “normalizacije” v nekdanji Češkoslovaški je bil dejaven na neformalni umetniški sceni. V svojem delu je izhajal iz lastne sinteze “nove senzibilnosti” in konceptualnega razmišljanja in jo pozneje obogatil s pobudami postmoderne. S temo globalne civilizacije in svetovne ekološke grožnje se je ukvarjal med prvimi umetniki v Evropi. Sikora je z uporabo diagramov, besedil, klicajev ter s fotografijo in fotomontažo razvil lasten način metaforičnega razmišljanja. Svojo kozmološko vizijo je utemeljil na znanstvenih spoznanjih teorije o izvoru in obstoju vesolja in hkrati ustvaril izvirno umetniško vzporednico znanosti. Njegov nenehni socialni aktivizem sistematično odraža zapuščino ruske revolucionarne avantgarde, ki jo zastopa zlasti delo Kazimirja Maleviča.
