REBUS VOL. 06
Otvoritev v petek, 14. decembra 2018, ob 19. uri
14. 12. 2018 – 1. 2. 2019.
Avtorski dvojec izza fotozina REBUS, Matjaž Wenzel in Rene Maurin, je svoje sodelovanje pričel v dramskem gledališču, kjer je prvi deloval v vlogi fotografa, drugi režiserja. Kmalu sta pričela snovati zamisli o sodelovanju, ki bi se izmaknilo dodeljenim funkcijam in preizkušalo drugačne oblike skupinskega umetniškega delovanja. Tako je leta 2013 nastal fotozin REBUS, v katerem avtorja soočata podobo in besedo na način, ki se izmika običajni ilustraciji teksta ali opisu podobe. Avtorja poizkušata tavati po drugih ozemljih – tistih, ki ležijo izza samoumevnega mehanizma dopolnjevanja in njegovih predvidljivih rezultatov. Prostor, v katerem REBUS išče svoj domicil, se prične odpirati, ko nobeno izmed omenjenih izraznih sredstev ne dominira ter se dosledno izogiba vsaki neposredni upodobitvi ali omembi objekta razprave.
Tokrat sta za izhodišče aktualne slikovno-tekstovne enigme vzela družbeno-političen pojav, ki spremlja človeštvo vse od pričetka civilizirane družbe, vendar dobiva, ob razvoju sodobne tehnologije, distopične ter vseprisotne razsežnosti, ki zadevajo vsakega posameznika.
Avtorja namigneta na vsebino s sledečim sestavkom.
“Reformirane kreposti – obvarovano zdravje – poživljena industrija, vseprisotni napotki – olajšana javna bremena – kot v skalo ustoličeno Gospodarstvo – gordijski vozel slabotnih zakonov se ne prereže, temveč razvozla – vse to zgolj s preprosto arhitekturno zamislijo!”
Tako verjame britanski filozof, jurist ter družbeni reformator Jeremy Bentham, ki obelodani svoje zamisli v Zapiskih o panopticonu (The Panopticon Writings) iz leta 1787. Uresničitve zasnove, ki ga je obsedla, tega cementa utopične utilitarne družbe, ne doživi. Vendar, kot bi nikoli ne obupal, njegova mumificirana glava še danes počiva na mahagonijevem pladnju izpod steklenega zvona, njegove kristalno modre oči pa skozi zloščeno steklo neutrudno bolščijo v svet, ki se, vse globlje, priklanja njegovi misli.