Vstajniški tokovi in vstajniške podobe
Otvoritev razstave: četrtek, 1. februarja 2024 ob 19. uri.
1. 2. – 23. 2. 2023
Gre za multidisciplinarno raziskovanje različnih tem, med drugim smrti, nasilja, opolnomočenja in prihodnosti. Gledalce spodbuja k ukvarjanju z zahtevnimi vidiki zgodovine in h kritičnemu razmišljanju o zgodovinskih pripovedih, zlasti tistih, ki vključujejo trajne učinke sistematičnega nasilja. Razstava je zanimivo in provokativno srečanje umetniških izrazov in kritičnih diskurzov.
Kuratorice: Marina Gržinić & Jovita Pristovšek
V sodelovanju s: Tjaša Kancler, Aina Šmid, Zvonka T. Simčič, Nina Cvar, Siniša Ilić, Vesna Liponik, Kristina Božič
Radikalni dokumentarni kompleks: vstajniški tokovi.
Izhajam iz enega samega dela, filma Vstajniški tokovi. Trans*dekolonialne in Črnske marksistične prihodnosti, ki je bil ustvarjen kot skupni projekt. Vstajniški tokovi so to, kar imenujem »radikalni dokumentarni kompleks«, ki je v ostrem nasprotju z »zaporniškim industrijskim kompleksom«. »Radikalni dokumentarni kompleks« se nanaša na dokumentarne filme, ki na drzne in učinkovite načine obravnavajo pereča družbena vprašanja. Deluje s strategijami, ki pripovedujejo zgodbe upora in se soočajo s sedanjostjo, ki je polna predsodkov in nasilja ter preračunljivih in napačnih informacij. V »radikalnem dokumentarnem kompleksu« se osredotočamo na zgodbe upora, na boje in zmage tistih, ki se upirajo zatiranju in nepravičnosti. Poudarjamo pomen konteksta in zgodovinske perspektive. Izjemno pomembni elementi vsebine in forme filma so njegovi kvir in trans* aspekti.
Film izpodbija bele evropocentrične narrative, posebej tezo, da je edina veljavna prevlada nad algoritmom bela prevlada. V njem so obravnavana različna vprašanja, med drugim migracijske in mejne politike, tehnologije, ki se uporabljajo predvsem v policijske ali militaristične namene, in izredno stanje politike ZDA. Gre za nasprotovanje ali upiranje smrtonosnim učinkom nekropolitičnih sistemov. Z osvetlitvijo bistva nekropolitike gledalke_ce soočijo z realnostjo zatiralskih sistemov in jih pozivajo, naj si predstavljajo in prizadevajo za pravičnejšo družbo. Film se veže na raziskovanje filmskih performativnih izrazov, ki kljubujejo in spodkopavajo zatiralske sile nekropolitike. V nekropolitiki se je skupaj z izrazom »kvirovska smrt« uveljavil izraz overkill, ki pomeni ubijanje z mehanizmi absurdnega in prekomernega nasilja, nasilja brez meja. Gre za maksimalno sovražno nasilje, ki je usmerjeno predvsem proti trans* osebam. S skupnostmi, kot sta kvir in trans*, nastaja nova paradigma razmišljanja o smrti.
Realnost, ki jo poskušajo zajeti dokumentarni filmi, je vselej filtrirana skozi subjektivne interpretacije režiserja(-ev), producenta(-ev), snemalca(-ev). V tem smislu lahko rečemo, da so dokumentarni filmi po svoji naravi oblika fikcije, saj so vsakokrat kontekstualizirani in zatorej omejeni na določene vidike realnosti. Poleg tega so družbene platforme, kot so družbeni mediji, prispevale dodatno plast kompleksnosti, saj so postale vir informacij za dokumentarne filme in hkrati distribucijski kanali. To je otežilo razlikovanje med resničnimi in lažnimi informacijami, ki so prepletene z različnimi političnimi in družbenimi interesi. Zato se dokumentarni filmi danes pogosto soočajo s problemom, kako predstaviti realnost, ne da bi v poplavi informacij izgubili svoje sporočilo. Soočeni smo z realnostjo, ki je tako brutalna in nasilna, da se nam zdi, da gre za fikcijo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali še obstaja povezava z realnostjo ali pa so dokumentarni filmi postali zgolj virtualna izkušnja travmatične realnosti.
Odnos med realnim, simbolnim in imaginarnim se s časom spreminja in danes so družbene platforme ključni del imaginarnega, ki oblikuje naše dojemanje realnosti. Po drugi strani pa je prav zaradi platform t. i. imaginarno zavzelo privilegiran položaj v razmerju do realnega. Simbolno se v tem kontekstu kaže le še kot oblika narativa, ki je izgubil ves svoj prejšnji pomen. (Marina Gržinić)
Spremljevalni dogodki
14. februar 2024, sreda, ob 19.00
Dimenzije političnega v sodobni umetnosti
Na pogovoru sodelujejo: Marina Gržinić, Jovita Pristovšek, Nina Cvar, Vesna Liponik
21. februar 2024, sreda, ob 19.00
Vstajniški Rog
Na pogovoru sodelujejejo: Marina Gržinić, Jovita Pristovšek, Kristina Božič
Pogovori bodo potekali v slovenščini.
O sodelujočih:
Kristina Božič, novinarka, pravnica
Nina Cvar, kulturologinja, filozofinja, Filozofska fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Marina Gržinić, profesorica, filozofinja, teoretičarka, umetnica, ZRC SAZU, Ljubljana; Akademija za likovno umetnost na Dunaju
Vesna Liponk, pesnica, mlada raziskovalka, ZRC SAZU, Ljubljana
Jovita Pristovšek, raziskovalka, ZRC SAZU, Ljubljana; Akademija za likovno umetnost na Dunaju
- Gržinić in Šmid iz videa Bilokacija, video, 1990
- Gržinić in Šmid iz videa Moskovski portreti, video, 1990
- Gržinić in Šmid iz videa Tri sestre, video, 1992
- Gržinić in Šmid v sodelovanju z in v skupini Meje kontrole št. 4, video, 1983




