Cikel Jerajevih fotografij s pustno tematiko zajema obdobje tridesetih let. V začetku so nastajale povsem naključno, le za avtorjev osebni arhiv, brez namena, da bi bile predstavljene javnosti, in brez prizadevanja, da bo priložnostni motiv s časom prerasel v kontinuiran ustvarjalni interes. Preproste rime, ki ponazarjajo čas pustne razigranosti (»…pust, pust, krivih ust…«), so Zmagu Jeraju ponudile iztočnico za besedno skovanko krivoustneži, ki jo je uporabil za poimenovanje svojega cikla pustnih fotografij. Večina posnetkov pustnih mask je nastala v Ptuju, ki slovi po svojem karnevalu in po avtentični maski kurenta in njegovih spremljevalcev. Po letu 1984, ko so se na ta ljudski praznik pričeli resneje pripravljati tudi v Mariboru, je kroniki ptujskega pustnega utripa pridružil še mariborsko prizorišče. Pozornost je namenil maskam, ki nastopajo same ali so izolirane v množici nemaskiranih, manjšim gručam mask v družbi naključnih spremljevalcev. Vseskozi je sledil tipu doma izdelane preobleke, pogosto nerodne, ki nazorno opozarja na stopnjo inventivnosti, spretnosti in finančne zmogljivosti. Čeprav Jeraj kroji svojo resničnost vidnega z izbiro dogajanja in s trenutkom njegove zamrznitve, pa ima njegov fotografski niz tudi lastnosti reportažnega zapisa veristične pričevalnosti. Obrobje ptujskega središča, obdanega z zanemarjenimi industrijskimi objekti, mu je ponujalo ustrezen ambient. Z naglašenostjo okolja in njegove banalnosti je maska izgubila svojo veljavo. Vzpostavljen je pomenski koncept, ki skozi ves cikel Krivoustnežev teži k degradaciji njihove spektakularnosti na različne načine. Izražen je z aluzivnimi namigi na marginalni značaj maske v razmerju do prozaične celote, ki izpostavlja nesmiselnost njene pojavnosti. Avtor: Zmago Jeraj Besedilo: Milojka Kline Založnik: Umetnostna galerija Maribor Leto izida: 1996 Trda vezava, 78 strani Naklada: 500 Jezik: angleški, slovenski Dimenzije: 30 x 21 cm      

Projekt Back to Black je zastavljen kot mednarodni projekt, v katerem se v Photonu priključujemo globalnemu trendu ponovnega oživljanja zanimanja za črno-belo, analogno in t.i. hibridno fotografijo in predvsem za sodobno, kreativno uporabo starih fotografskih tehnik. Te se v sodobnem času velikokrat povezujejo z uporabo sodobnih tehnologij, kar širi kreativno področje uporabe in prinaša izvirne rešitve tudi za današnji, pretežno digitalni čas. V vsebinskem smislu gre za raziskavo, s katero želimo predstaviti različne pristope sodobnih avtorjev k mediju, ki so mu nedolgo nazaj napovedovali izumrtje. V zadnjih letih se je zgodil neverjeten preobrat, saj je začela priljubljenost analogne in črno-bele fotografije ponovno oživljati. Analogna fotografija, ki je obveljala za zastarelo, doživlja renesanso, zlasti med mladimi. Široko in obnovljeno zanimanje je mogoče opaziti predvsem na družbenih omrežjih, kjer so se v zadnjih nekaj letih vzpostavile velike skupnosti z več milijoni sledilcev. Tudi na področju avtorske fotografije, kjer je v zadnjih dveh desetletjih sicer že prevladovala praksa hibridne fotografije, je ta trend dobro zaznaven, zlasti med mladimi fotografskimi umetniki/cami. Ti se danes poslužujejo vseh tehnologij in orodij, ki so na voljo, dela nastajajo v kombinaciji najnovejših tehnologij in najstarejših fotografskih tehnik. Delček te bogate prakse, ki se oplaja in na novo osmisljuje s fotografsko zgodovino, je moč videti tudi na tej razstavi in v katalogu.  

Urednica: Špela Pipan Avtor besedil: Dejan Sluga Sodelujoči umetniki: Balázs Deim, Alessandra D’intino, Jošt Dolinšek, Lena Feitl, Elí Joteva, Reiner Riedler, Peter Koštrun, Roberto Kusterle, Borut Peterlin, Eva Petrič, Herman Pivk Oblikovanje: Jure Legac Prevod: Melita Silič, Deja Bečaj Založnik: Photon – Center za sodobno fotografijo Leto: 2022 Mehka vezava, 47 strani Naklada: 200 izvodov Jezik: Angleški, Slovenski Dimenzije: 18 x 18 cm