A Manual for Silence is a photo-text booklet based on an ongoing sequence of photographs bearing the same title. Images may tell the narrative, the testimony, via its absence — the vacancy of the subject. Text conjures images by beleaguering the unspeakable — pasting words and sentences onto the invisible form until it reveals a wireframe of the object.

Perhaps there — behind this impediment, the existence of it all is to be found. In the failed correspondence of mumbling planes and shards of breached conventions. In the imminent erosion of understanding, solely a silent touch can soothe.

…Podobe zapuščenosti in pritiklin industrijske civilizacije, podobe jedra prve petletke kažejo nek čas, ki se je preselil v spomin. In ki ga je mogoče doseči samo v sanjah ali pa skozi umetnost. Vidim Trbovlje kot cilj vseh odprav, kot nepretrgan tok svetlobe, Trbovlje, ki so se nam zdele neskončno velike in prostorne. Trbovlje brez občutka utesnjenosti, Trbovlje, ki obstajajo na nebu našega otroštva. Trbovlje, ki se ne kažejo kot naslov nekega romana – Črna dolina, ampak kot naslov nekega drugega – Kako zelena je bila moja dolina. In to tako močno in jasno videnje omogočajo ravno pričujoče fotografije, ki me z veliko prepričljivosto opozarjajo na verze, ki sem jih pred nedavnim prebral v neki knjigi. Ime pesnika mi ni znano. Glasijo pa se nekako takole: “Kdor se ni nikdar z zemljo mazal / v nebo sploh ne bi mogel priti.” (Uroš Zupan)