-
Sale!
SALE!Skupinska razstava v Galeriji Photon predstavlja delovanje fotografskega kroga oziroma skupine Fotogrupa ŠOLT ob njeni 60. obletnici ustanovitve leta 1963. Osredotoča se na obdobje po združitvi s Fotoklubom Ljubljana leta 1968, ko je skupina začela delovati z nazivom Fotogrupa ŠOLT – Ljubljana. Z razstavo ponovno preverjamo relevantnost skupine za razvoj foto scene v Ljubljani in tudi v Sloveniji ter predstavljamo njeno bogato mednarodno udejstvovanje. Prav tako so poudarjeni fotografski pristopi pri izbiri motivov in tehnik, ki so jim razstavljeni avtorji sledili v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Razstavni katalog zaobjema izbor fotografij in arhivskega gradiva na razstavi ter ga dopolnjuje z daljšima uvodnima tekstoma. Vključena so dela sedmih fotografov, ki so v času delovanja skupine prišli do naziva »mojster fotografije«, ki ga je takrat podeljevala Fotografska zveza Jugoslavije na podlagi visoke umetniške in tehnične dovršenosti ter pogostega sodelovanja na mednarodnih razstavah. To so Oskar Karel Dolenc, Janez Korošin, Tihomir Pinter, Marjan Smerke, Tone Stojko, Jendo Štoviček in Joco Žnidaršič. V razstavo so vključena tudi dela Sonje Zalar Bizjak, edine ženske predstavnice skupine, ki je prišla do naziva »kandidat mojster«. Pomembno je poudariti, da je Fotogrupa ŠOLT v več kot tridesetletnem delovanju vključevala več članov, med katerimi najdemo tudi nekatere izjemne slovenske fotografe, kot so Dragan Arrigler, Marjan Dobovšek, Milan Pajk, Andrej Perko, Janez Pukšič, Lado Jakša, Herman Pivk in Arne Hodalič ter še kopico drugih. Kot enega izmed ustanovnih članov je vsekakor nujno omeniti Stojana Kerblerja, prav tako »mojstra fotografije«, ki se je kasneje pridružil Mariborskemu krogu. Založnik: Photon Mesec in leto izida: Junij 2023 Kuratorka razstave: Špela Pipan Urednica kataloga: Špela Pipan Avtorji tekstov: ddr. Damir Globočnik, Špela Pipan, Dejan Sluga Prevod: Deja Bečaj, Špela Pipan Lektura: Deja Bečaj Oblikovanje: Jure Legac Tisk: R-Tisk, Junij 2003 Naklada: 300 -
Uroš Acman (1982) je leta 2003 diplomiral na Oddelku za fotografijo FAMU v Pragi. Kasneje je svoje znanje izpopolnjeval na podiplomskem študiju fotografije na Ecole cantonale d’art de Lausanne/Ecal v Švici, ki ga je zaključil leta 2008. Trenutno je zaposlen kot profesor fotografije na ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) v Ljubljani. Njegova dela so bila vključena v več skupinskih razstav v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Slovaškem in tudi na Češkem. Na samostojnih razstavah se je predstavil s serijo Muzeji, ki dokumentira prostore t. i. lovskih sob v galeriji Simulaker (2008) in Galeriji Škuc v Ljubljani (2009). Nedavno je bila njegova serija Noč vključena v skupinsko razstavo Brez meja? Brezmejni nevidni zidovi, ki je leta 2022 iz Fotogalerie Rathaus Graz potovala še v Galerijo Photon v Ljubljani in v Bad Radkersburg na avstrijsko-slovenski meji. To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
Goran Bertok (1963) je diplomiral iz novinarstva na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. V zgodnjem obdobju se je osredotočal na ustvarjanje režiranih prizorov z motivi nekonvencionalnih spolnih praks, zlasti s področja sadomazohizma (serije Omen, Stigmata ipd.), kasneje pa se je posvetil še radikalnejšemu raziskovanju telesnosti. To ga je kmalu pripeljalo do ultimativne teme – fizične smrti, tako na način neposrednega vizualnega soočenja z razpadajočimi telesi (Post Mortem, Obiskovalci) ali portretiranja tistih, ki so doživeli neposredno bližino smrti (Preživeli). V treh desetletjih umetniškega delovanja so bila njegova dela vključena v mnogo pomembnih samostojnih in skupinskih razstav tako doma in po svetu. Nedavno na skupinski razstavi Et nos morts? Post-mortem photography in Europe today, v Maison de la Photographie Robert Doisneau, Gentilly v Franciji (2023) in SPOZNANJE! UPOR! REAKCIJA! Performans in politika v devetdesetih letih v po jugoslovanskem kontekstu v Muzeju za sodobno umetnosti Metelkova (2021). Nedavne samostojne razstave vključujejo razstavo Konec, prva vaja v Stari mestni Elektrarni v Ljubljani (2023) in Lakota v Galeriji Photon v Ljubljani in na Dunaju (2020) ter v galeriji Simulaker v Novem mestu (2021). To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
Roman Bezjak (1962) je fotografijo študiral v Dortmundu. Od leta 1989 do 1999 je fotografiral po vsem svetu in delal za Frankfurter Allgemeine Zeitung ter druge nemške tiskane medije. Leta 1996 je prejel nemško nagrado za fotografijo. Leta 2000 je bil imenovan za profesorja fotografije na Univerzi za uporabne znanosti Bielefeldu, kjer deluje kot dekan od leta 2014. Med letoma 2005 in 2011 je ustvaril delo Arheologija dobe, s podobami povojnega socialističnega modernizma. Roman Bezjak je od leta 2011 svoja dela predstavljal na številnih samostojnih razstavah, med drugim v muzeju Sprengel v Hannovru in v muzeju fotografije GoEun v Busanu v Južni Koreji. Sodeloval je na skupinskih razstavah v Pinakothek der Moderne v Münchenu, Architekturzentrum Wien in muzeju Deichtorhallen v Hamburgu. Svoja dela je objavil v fotoknjigah: Socialist Modernism, ki je leta 2011 izšla pri založbi Hatje Cantz, sledila so nadaljnja dela o socialističnem modernizmu v Pjongčangu (2013) in Taškentu (2017-2019) ter o preoblikovanju mesta Skopje (2019). To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
Rajko Bizjak (1963) je fotograf, ki je zaključil študij filma na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu (1990). Ustvaril je vrsto fotografskih serij, kot snemalec in/ali režiser pa je sodeloval pri snemanju več kot desetih kratkih igranih in dokumentarnih filmov. Na področju poučevanja fotografije ima bogate izkušnje, saj že od leta 1995 predava na različnih šolah, tečajih, seminarjih, simpozijih (tudi v tujini), od leta 2006 kot višješolski, od l. 2009 pa tudi kot visokošolski predavatelj za fotografijo in snemanje. Njegov avtorski opus zaznamuje erotična fotografija ženskega telesa, ki ga predstavlja v nenavadnih in izzivalnih aspektih v projektih kot so Igra (1986), Hommage a Eikoh Hosoe (1991), Kanaan (1996) in Cvetovi (2001). V Galeriji Photon je nazadnje samostojno predstavil projekt Kratke zgodbe (2011). Njegova dela hranijo v zbirkah Kabineta slovenske fotografije Kranj, bila so tudi predstavljena v dražbeni hiši Bohnams. To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
Tomo Brejc (1975) je končal študij filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral z diplomskim delom Konec fotografije – ali le priložnost za premislek evropske vizualne kulture. V zadnjih letih deluje na področjih umetniške produkcije, modne fotografije ter teoretičnega pisanja; med leti 1999 in 2003 se je udejstvoval kot član uredniškega odbora revije Fotografija, kjer je objavil tudi vrsto strokovnih člankov s področja teorije fotografije, na področju fotografske produkcije pa sodeluje z mnogimi domačimi in mednarodnimi publikacijami ter agencijami. Mednarodno je eden najuspešnejših slovenskih fotografov. V svojem avtorskem izrazu je v letih ustvarjanja razvil lasten prepoznaven slog, ki vključuje dobro poznavanje medija fotografije in tudi umetnostne zgodovine. Njegove fotografije so konceptualno globoke in premišljene, ob tem pa so ustvarjene intuitivno in podprte z visoko tehnično dovršenostjo. V Sloveniji se je nazadnje predstavil s samostojno razstavo Nedokončane krajine v Galeriji Photon (2022). To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
Branko Cvetkovič (1951) se je v Sloveniji uveljavil predvsem kot arhitekturni fotograf, profesionalno zlasti na področju industrijske arhitekture. Za njegovo fotografijo je značilna stroga objektivnost upodobljenega, pri čemer se ravna po postulatih »düsseldorfske šole«. Njegove arhitekturne fotografije so večinoma minimalistično strukturirane in posnete s kamero velikega formata. Cvetkovič je znan po konceptualnem pristopu do fotografije. Pomensko ga zanima predvsem odkrivanje simbolnih pomenov v zgradbah urbane zgodovine, izbor motivov pa odraža avtorjevo preokupiranost z vprašanji mestne arhitekture. V zadnjem času se vse bolj ukvarja s vprašanji svetlobe in prostora s formalno abstraktnejših ter pomensko univerzalnejših izhodišč. Njegova zadnja večja samostojna razstava z naslovom NE-PROSTOR | Nični PROSTOR je bila leta 2018 postavljena v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici. To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
Jošt Dolinšek (1997) je vizualni umetnik, ki se ukvarja predvsem z umetniško fotografijo. Leta 2020 je diplomiral iz psihologije na Univerzi v Ljubljani. Trenutno živi v Göteborgu na Švedskem, kjer študira fotografijo na akademiji HDK-Valand. Dolinšek se ukvarja predvsem z dolgoročnimi projekti, pri katerih raziskuje vizualno izkušnjo okolja in svoj odnos do njega. Zanimajo ga različni pristopi k fotografski umetnosti, ki jo združuje z drugimi mediji, kot sta zvok in instalacija. Leta 2018 je v okviru projekta If Slovenia Were razstavil in objavil serijo In Between. Dolinšek je bil eden od izbranih umetnikov v tretjem ciklu evropske platforme Parallel. Svoja dela je med drugim razstavljal v Centru Robert Capa v Budimpešti, v Galeriji Photon v Ljubljani in na Dunaju, na festivalih Voies-off v Arlesu, Charta v Rimu in Landskrona Foto Festival. Leta 2021 se je s serijo To Move the Sun and Earth Away predstavil v sektorju Curiosa na sejmu Paris Photo. To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
Vojko Flegar (1958) je diplomirani pravnik, upokojeni novinar, med drugim sodelavec Radia Študent in Tribune, dopisnik, komentator in urednik Dela in Dnevnika. Bil je priložnostni fotograf, ki je s fotoaparatom spremljal slovenski zgodnji punk, rock in alternativno glasbo konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko te obrobne ustvarjalne prakse za večino “resnih” fotografov še niso bile zanimive. V središču njegovega pretežno reportažnega korpusa fotografij iz razmeroma kratkega obdobja treh let je na eni strani interakcija med izvajalci na odru in občinstvom, na drugi strani pa intervencije tega občinstva v javnem prostoru, zlasti v obliki grafitov. Nekatere njegove fotografije so po objavah v revijah in na ovitkih plošč iz tistega časa kasneje postale del vizualne zapuščine subkulturno nemara najbolj vznemirljivega obdobja v Sloveniji. V zadnjih dveh desetletjih je sodeloval je na nekaterih tematskih skupinskih razstavah Galerije Photon kot so Laibach Focus (2004), Otroci sreče. Punk scena zgodnjih osemdesetih (2005), Pankrti. N'č se ne premakne (2007), Prepovedano plakatiranje. Zgodba o Buldožerju (2015). To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati.
