-
Fotografije Maribora, mesta v katerem z nekaj prekinitvami avtor živi od rojstva, je v sodelovanju z avtorico spremnih besedil Bojano Kunst oblikoval v zgodbo o mestu, njegovih ulicah, opuščenih tovarnah in zapuščenih zgradbah. In o ljudeh, ki s svojo kreativnostjo in trmasto vztrajnostjo ohranjajo upanje, da mesto preboli glavobol tranzicijskega procesa, ki je bil v Mariboru še posebaj robat in katerega posledice v sliki in besedi predstavlja knjiga z naslovom Usedline in sledovi, ki je hkrati tudi njegov poklon tem ljudem. Avtor: Bojan Golčar Založnik: Študentska založba Litera Leto izida: 2017 Trda vezava, 219 strani Jezik: slovenski, angleški ISBN: 978-961-7018-42-4 -
Bojan Salaj (1964) je fotograf, ki od začetka 90-ih let redno ustvarja in razstavlja avtorske projekte. Med leti 1994 – 2018 je bil zaposlen kot fotograf v Narodni galeriji v Ljubljani in je zato tudi avtor številnih fotografij s področja slovenske likovne kulturne dediščine. V svojem snovanju se osredotoča na vprašanja reprezentacije fotografije v množičnih medijih, ikonografije struktur moči, modele konstruiranja zgodovine ter na načine vzpostavljanja nacionalne in kulturne identitete. Pri tem se poslužuje izrazito konceptualnih pristopov in objektivističnih principov. V okviru festivala Fotonični trenutki 2014 se je predstavil na samostojni razstavi Interieri – korespondence v Narodni galeriji, kasneje pa s projektom Korespondence v Galeriji Makina v Puli (2016). Njegova dela so bila vključena v skupinske razstavne projekte Aftermath. Changing Cultural Landscape v Narodnem muzeju v Ljubljani (2012) in kasneje v Galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu (2013), na City Perspectives (2008) ter Insights (2014) v Galeriji Photon. To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
Borut Peterlin (1974) je diplomiral iz smeri fotografija na praški akademiji FAMU (1994-98) in kasneje nadaljeval s podiplomskim študijem na London College of Printing (2002-03). Leta 2000 je prejel štipendijo Bennetonovega raziskovalnega centra Fabrica, kjer je sodeloval s priznanim fotografom Olivierjem Toscanijem. Leta 2001 je so-ustanovil festival Fotopub, katerega umetniški vodja je bil do leta 2008. Kot fotoreporter in foto-urednik je več kot deset let sodeloval s tednikom Mladina. Trenutno živi in dela v bližini Novega mesta. V svojem delu se zadnja leta posveča predvsem pionirskim fotografskim postopkom iz 19. stoletja, kar ga je pripeljalo do muzeja George Eastman House v Rochestru, ZDA, kjer se je lahko neposredno učil od profesorja Marka Ostermana. Je izjemno aktiven vloger, delavnice starih fotografskih tehnik Izvaja po vsej Evropi. Od leta 2015 organizira fotografski dogodek Woodland Beyond Photography. To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
“Ko sem imel deset let, sem se opekel z bencinom. Opekline so bile tako hude, da sem komaj preživel. Bilo je izjemno težko, a šele, ko sem postal oče, sem spoznal, da je moralo biti mojim staršem še mnogo huje! Spoznal sem, da je strah pred izgubo otroka mnogo hujši od strahu pred lastim koncem. Z ženo sva se po 21 letih razšla in te podobe govorijo o izgubi in oddaljenosti. Te podobe govorijo o navezanosti. Te podobe govorijo o fotografiji kot mostu. Te podobe ustvarjajo preteklost. Te podobe govorijo o radostih in bolečinah biti oče”, pravi avtor o svoji novi fotografski seriji, ki je predstavljena v knjigi. Avtor: Borut Peterlin Založba: samozaložba, koproducent Galerija Photon Leto izida: 2017 Mehka vezava, 120 strani, 5oo izvodov Dimenzije: 21 x 16,5 cm Jezik: angleški, slovenski ISBN: 978-961-288-194-8 -
Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca Katalog je izžel ob prvi obsežnejši posthumni razstavi Božidarja Dolenca (1950 – 2008) v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova leta 2021. Avtor sodi med najvidnejše in najbolj priznane ustvarjalce na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas. Razstava je nastala na osnovi njegove leta 2016 pridobljene fotografske zapuščine. Ob tematiziranju uličnih prizorov je izoblikoval fotografsko poetiko, za katero je značilna posebna vizualna estetika dogodkov alternativne kulture od konca sedemdesetih in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja in velja za njenega največjega pričevalca. Avtor fotografij: Božidar Dolenc Urednica kataloga: Lara štrumej Besedila: Lara Štrumej, Marina Gržinić, Rok Vevar Založnik: Moderna galerija, Ljubljana Leto izida: 2020 Mehka vezava, 110 strani Naklada: 800 Jezik: angleški, slovenski Dimenzije: 22 x 27 cm ISBN: 978-961-206-143-2 -
Katalog je izšel ob prvi celoviti pregledni razstavi fotografije Božidarja Jakca v Moderni galeriji leta 2014, katerega umetniški sloves je utemeljen na grafikah, ustvarjalni odgovor pa je že od študentskih let iskal tudi v novih medijih. S poudarkom na kasneje odkritih fotografijah iz obdobja pred drugo svetovno vojno, je razstava sledila kronologiji posnetkov, nastalih na umetnikovih pomembnejših življenjskih postajah, v Pragi (1922-23), Novem mestu (okoli 1923), Parizu (1925), Tuniziji (1925), Ameriki (1929-1931) in med partizani (1943-1945). Gre za prvi dve desetletji Jakčevega posvečanja temu mediju, ko je bil njegov ustvarjalni razvoj na tem področju najsilovitejši in ko je tudi sicer umetniško in osebnostno dozorel. Z vključitvijo nekaterih del z drugih področij njegovega ustvarjanja, risb, grafik, olj in pastelov, ki udejanjajo isto izkustveno stvarnost kot fotografija, je razstava razkrila, da mu je fotografija pomenila pravzaprav nov medij spoznanja. Avtor fotografij: Božidar Jakac Besedilo: Lara Štrumelj Založnik: MG+MSUM Leto izida: 2014 Mehka vezava, 130 strani Jezik: angleški, slovenski Dimenzije: 22 x 27 cm ISBN: 9789612061081 -
Branko Cvetkovič s fotografskimi dokumenti prostorske realnosti z nazivom serije En Face vztraja pri standardu stroge objektivnosti upodobljenega, kar napravi za presežno vrednost svoje fotografije. Pri svojem delu je dosledno sistematičen; uporablja postopek kadriranja, ki zmeraj izhaja iz enakega očišča, zato so dela praviloma simetrična. Formalni principi kompozicije so zanj primarni, najsi gre za konstruktivistično ali dekonstruktivistično logiko. Pomensko ga predvsem zanima odkrivanje simbolnih pomenov v zgradbah urbane zgodovine, izbor motivov pa odraža avtorjevo preokupiranost z vprašanji mestne arhitekture. Avtor: Branko Cvetkovič Tekst: Peter Gulič, Boris Gorupič Urednik: Branko Cvetkovič Leto izida: 2005 Trda vezava, 40 strani 300 kopij Jezik: angleški, slovenski Dimenzije: 32 x 29 cm ISBN: 961-236-952-6 -
Branko Cvetkovič (1951) se je v Sloveniji uveljavil predvsem kot arhitekturni fotograf, profesionalno zlasti na področju industrijske arhitekture. Za njegovo fotografijo je značilna stroga objektivnost upodobljenega, pri čemer se ravna po postulatih »düsseldorfske šole«. Njegove arhitekturne fotografije so večinoma minimalistično strukturirane in posnete s kamero velikega formata. Cvetkovič je znan po konceptualnem pristopu do fotografije. Pomensko ga zanima predvsem odkrivanje simbolnih pomenov v zgradbah urbane zgodovine, izbor motivov pa odraža avtorjevo preokupiranost z vprašanji mestne arhitekture. V zadnjem času se vse bolj ukvarja s vprašanji svetlobe in prostora s formalno abstraktnejših ter pomensko univerzalnejših izhodišč. Njegova zadnja večja samostojna razstava z naslovom NE-PROSTOR | Nični PROSTOR je bila leta 2018 postavljena v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici. To delo je del fotografske mape oziroma portfolio boxa z dvajsetimi printi renomiranih slovenskih fotografskih umetnikov iz obdobja od 1970 pa do danes, ki smo ga izdali ob 20. obletnici Galerije Photon. - Naklada je 100 izvodov, fotografije dimenzije 40 x 50 cm so odtisnjene na arhivskem Hahnemühle papirju, printi so podpisani in opremljeni s certifikati. -
Branko Lenart has been distributing art photo postcards by regular mail since 1976, that is, for fifty years. He sent the first one from Arles, France, and so far, there have been well over a hundred of them. It is a black-and-white analog photograph, usually 10 × 15 cm in size, which is equipped on the back like a postcard, i.e. with a line for the recipient’s address and a space for a message. The recipient’s postal address is always written by hand, and a piece of paper with typed text is glued to the message area. This small but thoughtfully designed piece of mail is not only a personal greeting from the journey, but also part of a long-term artistic project in which the photograph, word, postmark and selected stamp together form a comprehensive message. Lenart often uses quotes from writers, musicians or other creators, which he connects with the visual motif of the photograph, thus creating a multi-layered play of meanings. His postcards are therefore at the same time a document of his travels, an intimate contact with his addressees, and a subtle form of mail art that has accompanied his photographic work for five decades. The exhibition - Branko Lenart : LEN / MailART at the Photon Gallery featured the original postcards as well as some enlargements of the text pages. The exhibition also featured the newest monograph of the same title with a text by dr. Marjeta Ciglenečki. Branko Lenart (1948, Slovenia) was born in former Yugoslavia and later migrated to neighbouring Austria with his family at 6 years of age. He studied pedagogy in Graz. In 1968 he became a member of the avant-garde art society Forum Stadtpark, that later grew into Camera Austria. He thought photography at the College of Art and Design (1979 – 2007) and the Technical College Joanneum (1996 – 2003) in Graz. Lenart is an internationally renowned photographer, who has widely travelled across the world ever since his youth. He attended various artist residencies like Apeiron Workshops in Millerton, New York, La Rochelle in Arles, France, and others in Oxford, Rome, Paris and London. His oeuvre sits between documentary and conceptual art photography. He dedicated his attention to the margins of society, be it the members of urban counter-cultures at the time or to the social conditions in the country and the peripheries. This genre of photography became to be known as “subjective topography”. Text: Marjeta Ciglenečki Proofreading: Darja Grobovšek Homšak Translation: Sebastian Walcher Design: Anika Kronberger, Erwin Wagner Printed by: Demago, Maribor -
Big Sur Real. Branko Lenart se je pri svojem najnovejšem knjižnem projektu posvetil procesu izbire kot ustvarjalnega dejanja. Zbral je 119 fotografij iz obdobja od leta 1970 do 2020 pod naslovom „BIG SUR REAL“. Big Sur je realni kraj na kalifornijski obali, vendar zmitiziran in romantiziran kot paradiž svobode, hedonizma in kontrakulture, ki so ga opevali in se mnogi tja tudi preselili, med njimi najbolj Henry Miller, Edward Weston, Lawrence Ferlinghetti in, seveda, Jack Kerouac, ki je tam našel “kult svobode in anarhije”, ki mu je posvetil istoimensko novelo. Razširjeno področje simbolne “prave svobode”, paz real, pa Lenartu predstavlja kar celoten Sur, latinski jug – kot “pravi jug”, sur real. Ta obenem v njem zbuja občutja nadresničnosti, sur-realnosti v pomenu, ki sega čez vpliv surrealizma na njegovo delo, je na nek način imaginarni kraj avtorjeve “prave svetlobe”, je pravzaprav njegova luz real – področje ultimativnega navdiha. Ni naključje, da od tam prihaja tudi njegova življenjska sopotnica, njegova amor real, ki tako vso avtorjevo ustvarjanje in življenje poveže v neločljivo celoto. Branko Lenart (1948, Ptuj, Slovenija) je bil rojen v nekdanji Jugoslaviji, vendar je njegova družina pri njegovih šestih letih emigrirala v bližnjo Avstrijo. V Gradcu je študiral pedagogiko, leta 1968 je postal član fotografske sekcije graškega umetniškega društva Forum Stadtpark, iz katere je kasneje izšla Camera Austria. Do leta 2007 je bil dejaven kot predavatelj za fotografijo na Višji državni šoli za umetnost in oblikovanje v Gradcu (1979 – 2007) in na Visoki strokovni šoli Joanneum v Gradcu (1996 – 2003). Lenart je mednarodno priznani fotograf, ki že od mladosti precej potuje po svetu, pogosto je bival na umetniških rezidencah kot so Apeiron Workshops v Millertonu, New York, v La Rochelle, Arlesu, Oxfordu, Rimu, Parizu in Londonu. Njegov opus je razpet med dokumentarno in konceptualno avtorsko fotografijo. S posebno pozornostjo se je posvečal zlasti družbenemu obrobju, pripadnikom nekdanje urbane kontrakulture ali podeželske sociale. Za ta tip fotografije se je uveljavila oznaka „subjektivna topografija“. Fotografije: Branko Lenart Urednik: Günther Friesinger Izbor reprodukcij: Janez Korošin, Primož Lampič Besedilo: Marjeta Ciglenečki, Günther Holler-Schuster Lektura: Bokmal Lektura angleškega besedila: Evelyn Fürlinger Trda vezava, 152 strani ISBN: 978-3-902796-89-9 -
Dela Branka Lenarta, ki so povzeta v tej knjigi, obsegajo obdobje od leta 1975 do 2012. Veliko del je znanih iz drugih zbirk in drugih kontekstov, so pa ustvarjena tudi nova in tako prinašajo nove vsebine. Knjiga "HAND:WORK" je zelo konceptualna, vendar prenaša določeno meta-raven s pomočjo predstavljenih oseb, topografij, besedil in spominov na njihov prvotni pomen, ustvarjajoča celovito novo celoto. Avtor: Branko Lenart Založba: Edition Keiper Leto izida: 2018 Trda vezava, 120 strani Dimenzije: 24,5×30cm Jezik: nemški, angleški ISBN: 978-3-903144-54-5 -
The Styrians series of photographs show everyday scenes from rural lives of ordinary local people, depicting their poverty and unenviable social status. The series draws a covert comparison to the new prospects and possibilities of the 1970s by showing the underdeveloped rural areas in contrast to the accelerated development of urban areas.
