Big Sur Real. Branko Lenart se je pri svojem najnovejšem knjižnem projektu posvetil procesu izbire kot ustvarjalnega dejanja. Zbral je 119 fotografij iz obdobja od leta 1970 do 2020 pod naslovom „BIG SUR REAL“. Big Sur je realni kraj na kalifornijski obali, vendar zmitiziran in romantiziran kot paradiž svobode, hedonizma in kontrakulture, ki so ga opevali in se mnogi tja tudi preselili, med njimi najbolj Henry Miller, Edward Weston, Lawrence Ferlinghetti in, seveda, Jack Kerouac, ki je tam našel “kult svobode in anarhije”, ki mu je posvetil istoimensko novelo. Razširjeno področje simbolne “prave svobode”, paz real, pa Lenartu predstavlja kar celoten Sur, latinski jug – kot “pravi jug”, sur real. Ta obenem v njem zbuja občutja nadresničnosti, sur-realnosti v pomenu, ki sega čez vpliv surrealizma na njegovo delo, je na nek način imaginarni kraj avtorjeve “prave svetlobe”, je pravzaprav njegova luz real – področje ultimativnega navdiha. Ni naključje, da od tam prihaja tudi njegova življenjska sopotnica, njegova amor real, ki tako vso avtorjevo ustvarjanje in življenje poveže v neločljivo celoto. Branko Lenart (1948, Ptuj, Slovenija) je bil rojen v nekdanji Jugoslaviji, vendar je njegova družina pri njegovih šestih letih emigrirala v bližnjo Avstrijo. V Gradcu je študiral pedagogiko, leta 1968 je postal član fotografske sekcije graškega umetniškega društva Forum Stadtpark, iz katere je kasneje izšla Camera Austria. Do leta 2007 je bil dejaven kot predavatelj za fotografijo na Višji državni šoli za umetnost in oblikovanje v Gradcu (1979 – 2007) in na Visoki strokovni šoli Joanneum v Gradcu (1996 – 2003). Lenart je mednarodno priznani fotograf, ki že od mladosti precej potuje po svetu, pogosto je bival na umetniških rezidencah kot so Apeiron Workshops v Millertonu, New York, v La Rochelle, Arlesu, Oxfordu, Rimu, Parizu in Londonu. Njegov opus je razpet med dokumentarno in konceptualno avtorsko fotografijo. S posebno pozornostjo se je posvečal zlasti družbenemu obrobju, pripadnikom nekdanje urbane kontrakulture ali podeželske sociale. Za ta tip fotografije se je uveljavila oznaka „subjektivna topografija“. Fotografije: Branko Lenart Urednik: Günther Friesinger Izbor reprodukcij: Janez Korošin, Primož Lampič Besedilo: Marjeta Ciglenečki, Günther Holler-Schuster Lektura: Bokmal Lektura angleškega besedila: Evelyn Fürlinger Trda vezava, 152 strani ISBN: 978-3-902796-89-9

Vladimír Birgus je fotograf, kustos, zgodovinar fotografije, profesor in vodja Inštituta za kreativno fotografijo na Šlezijski univerzi v Opavi. Že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil eden od prvih čeških fotografov, ki so poskušali premišljeno uporabiti čustvene in psihološke učinke barve v subjektivno zasnovanih dokumentarnih posnetkih, ki so nastajali vzporedno z njegovimi črno-belimi deli. Birgusove fotografije v knjigi spremljajo le kratke informacije o letu in kraju nastanka; različni načini interpretacije so povsem odvisni od gledalca in njegove pripravljenosti na miselno sodelovanje. Z leti njegova dela vse bolj spremlja motiv melanholije in načelo kontrapunkta, prizadeva si za nadrealizem impresivne pokrajine ter uporabo metafore in simbolike. V številnih soočenjih ljudi z okoljem ali kot odziv na različne soobstoječe zgodbe, izpostavljene v delčku sekunde v kulisi žive sedanjosti, nam avtor odstira mikro zgodbe človeškega bivanja. Fotografije: Vladimír Birgus Besedilo: Štěpánka Bieleszová Prevod: Derek & Marzia Paton Oblikovanje: Petr Šmalec Založnik: KANT v sodelovanju z Olomouc Museum of Art Trda vezava, 179 strani ISBN-10:8087149750 ISBN-13: 978-8087149751